Vodilo so: red, disciplina, delo

IZOLA > Pred tednom dni je Anton Žlogar prevzel vodenje repenskega Krasa v italijanski D ligi, včeraj pa debitiral na domačem igrišču proti ekipi Giorgione. Debi je začel s porazom z 1:2 na razmočenem igrišču v Repnu, ko so domači nogometaši v petih minutah zakockali vodstvo.

Predsednik Goran Kocman mu je trenersko vlogo namenil že teden prej, toda konkreten dogovor je padel prejšnjo nedeljo.

> Ste se takoj odločili, da obesite nogometne čevlje na klin in prevzamete trenersko mesto?

“Hitro sem se odločil. V zadnjem obdobju sem se znova poškodoval, prej sem imel težave s hrbtom in mišico. Imel sem občutek, da me telo opozarja, da je čas za konec igranja nogometa. Verjamem, da je ta ekipa dovolj dobra, da doseže boljše rezultate, kot jih ima.”

> Življenje se vam je spremenilo čez noč. Kakšno je v novi vlogi?

“To je velika sprememba. Sam nisem pričakoval, da bo tako hitra. Glava je polna vsega ves dan. Začneš drugače razmišljati o vsakem igralcu, o treningu, ki ga boš sestavil, ciljih, 'mozgaš' pozno v noč. Mogoče mi to tudi lajša konec kariere in začetek nekega novega obdobja, ki se je neizbežno bližalo. Vesel sem, da ostajam v športu, ki je bil vedno del mojega življenja. Tako sem navajen živeti: lažje je biti igralec, treniraš, igraš in se ne pretirano obremenjuješ.”

> Kakšna pa je vaša trenerska licenca?

V Sloveniji sem naredil A licenco, januarja pa se bom vpisal za pridobitev licence PRO. Z licenco, ki jo imam, bi lahko pri nas treniral, ne me držati za besedo, kadete v prvi ligi in tretjo člansko ligo. V Italiji je sistem nekoliko drugačen.”

> Koliko lažje ali težje je vaše delo, ker ste z istimi igralci še pred dnevi delili slačilnico?

“Lažje je zato, ker poznam vsakega posebej, videl sem jih igrati najboljše in najslabše. Vem, kako trenirajo, kakšen značaj imajo, kaj jim ustreza in kaj ne. Težje pa je vzpostaviti novo relacijo trener - igralec. Postavil sem neka pravila igre in teh se bom držal. Osnovno izhodišče so red, disciplina in delo. To me je nagrajevalo osebno in v športni karieri. Vsaka improvizacija na dolgi rok ne prinaša nič dobrega.”

> Kras je specifično okolje, predsednik rad sam odloča o marsičem. Kako se boste znašli v takih okvirih?

“Tu sem leto dni in pol, klub sem bolj ali manj spoznal. Odnos s predsednikom je bil vedno korekten, bomo videli, kako bo, ampak ne pričakujem težav.”

> V kakšne spremembe ste ali boste šli? Vam bo pri delu lažje, da je v ekipi deset igralcev iz Slovenije?

“Večjih sprememb ne načrtujem v smislu menjave igralnih položajev in igralskega kadra. S predsednikom sva govorila o vsakem igralcu posebej in ugotovila, da je ekipa dobra in dokaj dobro zapolnjena. Vsekakor lahko vsak od njih pokaže več, tudi zame velja isto, če gledava nazaj. Ekipa potrebuje malo več samozavesti in discipline v igri. Videti moramo le, kako bo z že dlje časa poškodovanim napadalcem Corvaglio in če bo potrebna kakšna zamenjava zame v zvezni vrsti. Drugih sprememb ne bo, razen, če se ne zgodi kaj nepredvidenega.”

Slovenski nogometaši pri Krasu: Radenko Knežević (včeraj je dosegel svoj 200. gol za Kras), Luka Spetič, Rok Božič, Patrik Bordon, Saša Ranić, Miroslav Cvijanović, Sebastjan Komel, Saša Gulič, Matic Slavec in Aleksandar Bošković.

> Kje je osnovni problem, da ste v ligi pri dnu?

“Prišli smo v serijo slabših izidov zaradi nekaj subjektivnih in nekaj objektivnih okoliščin, poškodb, moje, Ranića itd. Bili smo mogoče premalo kompaktni, agresivni, govoriti o tem bi bilo z vidika moje sedanje vloge nekorektno. Imam svoje zamisli, žal mi je mojega predhodnika Arčabe. Tudi sam se zavedam, da je rezultat edino merilo, ko ga ni, je odgovoren trener. D liga je precej zahtevnejša kot lani. Precej več se trenira, v ekipah so kvalitetni igralci tudi iz prvoligaških mladinskih pogonov. Po tistem, kar sem videl, smo konkurenčni ekipam. Igrali bomo po sistemu 4-2-3-1. To je zdaj najenostavnejše, tudi glede na sestavo igralskega kadra.”

> Prvo trenersko priložnost ste dobili v eni najbolj nogometnih držav, v četrti ligi. Kakšne so vaše trenerske ambicije?

“Hja, te so vedno povezane z igralskimi, najprej z delom in rezultati, izkušnjami, srečo in delodajalcem. Imam precej visoke ambicije. Če bi uspel kdaj poseči po evropskih klubih, se ne bi branil.”

ROK MAVER