Vreme ni preprečilo planiških tekem, ekipni slovenski uspeh

PLANICA > Drugi dan tekmovanja je slovenska ekipa po mnenju glavnega trenerja Nejca Brdarja dosegla nekaj manj od pričakovanj, zato pa je pohvalil reprezentanco za sobotni ekipni uspeh.

Ob omenjenem finalu Lampičeve je Višnarjeva sicer izpadla v polfinalu, a je bila deveta, v četrtfinalu pa so nastope zaključili Alenka Čebašek, ki je bila 20., Vesna Fabjan na 29. mestu in Janez Lampič na 27. mestu.

Tekmovanje pa je krojilo vreme, a so ga člani organizacijskega komiteja Planica kljub temu spravili pod streho v celoti. Toda gledalcev ni bilo, popolno nasprotje od planiških skakalnih tekem na najvišji ravni.

Nastop v ekstremnih pogojih

“Tudi danes so bili ekstremni pogoji za nastop. V kvalifikacijah smo tekli po trdi in prej soljeni progi, v finalu pa v snegu, ki se je sprijel s soljo in vodo, kar je zelo zaviralo. Zelo počasi je šlo na progi,” je razmere po ekipni tekmi strnila Lampičeva ter se zahvalila peščici navijačev, ki so bili ob progi.

“Kazalo je zelo slabo in organizatorji so se zelo potrudili in tekmo izpeljali do konca. Proga je bila trda do konca tekme,” je Lampičeva povedala po sobotnem petem mestu, v petek, ob odpovedi edinega uradnega treninga, pa je dejala: “Imeli smo srečo, da je lahko naša reprezentanca v sredo naredili res hiter trening na tekmovalni progi v Planici. Ostale države, ki so prišle pozneje, pa se pritožujejo, posebej tiste, ki so prvič tukaj in ne poznajo proge ter so zato malo nervozne. Tako pač je, premalo je snega.”

Temperature, ki so bilo ves teden pred tekmami za ta čas zime izjemno visoke, so otežile pripravo poroge, za povrh je po petkovi odpovedi uradnega treninga še deževalo tako med sobotnim nastopom kot v noči na drugi dan tekmovanja, ko je zjutraj najprej padal leden dež, potem pa je na zaključku ekipnih kvalifikacij začelo še snežiti.

Tekmovanja brez nordijskega centra ne bi bilo

Ker organizacija tekme stane 320.000 evrov in bi njena odpoved prinesla le deset odstotkov tega zneska iz naslova zavarovalnin, zgolj izvedba enega dneva pa bi v blagajno pridala le polovico prihodkov, so si zelo oddahnili tudi na Smučarski zvezi Slovenije.

“Ostali bomo v planiranih finančnih okvirih, to je olajšanje. A bistveno je, da smo se res dokazali, da imamo toliko znanja in pripadnosti smučanju, v tem primeru teku, da tudi nemogoče razmere za nas niso ovira. Res sem ponosen na moje sodelavce in vse druge, ki so pomagali pri izvedbi,” je povedal direktor SZS Franci Petek.

Tekmovanja brez nordijskega centra in stolpa, na katerem je na vrhu muzej, garaže pa so pozimi spremenjene v poligone za treninge in ogrevanje, tekme zagotovo ne bi bilo. “Bogu hvala, da smo imeli že med načrtovanjem centra toliko znanja, da smo vedeli, kakšne objekte rabimo. In ta teden se je izkazalo, da vemo, kaj je potrebno za nemoteno izpeljavo tekmovanja,” je menil Petek.

Tekmovanje se je začelo v bazenih luž

Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih je tudi izpostavil, da se je tekmovanje začelo v bazenih luž zaradi dežja, končalo pa v sneženju.

“To je res zelo zelo otežilo izvedbo tekme. Sedaj me res ne skrbi usoda SP 2023, ko bodo v 13 tekmovalnih dnevih tekme druga za drugo. Vidimo, da znamo in zmoremo. Da se znajdemo tudi v nepredvidljivih razmerah, kot so bile ta teden.”

“Malo je bilo spanja, pozno ponoči in zgodaj zjutraj smo začeli delati oba dneva. A na koncu je pomemben rezultat. Več kod 24 ur je deževalo, a smo imeli kvaliteten umeten sneg, dovažali smo ga na kritična mesta, tam, kjer je bil izpostavljen deroči vodi, pa smo ga pokrili s polivinilom. Uporabili smo tudi snežni cement. Na sestanku vodij ekip smo dobili močan in dolg aplavz, 20 let sem že v svetovnem pokalu in se to še ni zgodilo,” je bil ponosen Uroš Ponikvar, vodja tekmovanja.