Vrhunci šele pridejo

EVROPA > Spored se začenja nocoj v Torinu. Juventusu pretekli vikend sicer (še) ni uspelo pospraviti prve letošnje lovorike, naslova državnega prvaka. Na “scudetto” bo moral počakati še krog ali dva, kar pa pred povratnim dvobojem lige prvakov niti ni slaba popotnica. Proslavljanje lovorike tudi pri največjih profesionalcih in drago plačanih zvezdnikih lahko terja svoj davek v obliki padca osredotočenosti. Tega pa si Massimiliano Allegri še najmanj želi, posebej proti nepredvidljivem Monacu, ki lahko ob padajoči pozornosti tekmeca igraje natrese tri gole in zasuče zaostanek 0:2 s prve tekme. V ta scenarij sicer verjamejo le nepopravljivi optimisti v vrstah privržencev ekipe iz kneževine in zapriseženi sovražniki stare dame.

Juventus ima ligo prvakov debelo podčrtano med letošnjimi cilji. Tako zelo, da se ob prevladi v zadnjih sezonah domače lovorike zdijo že samoumevne. Prav gotovo pa ne gre podcenjevati izkupička v serie A. Juventus je na 35 tekmah zbral 85 točk in ima absolutno drugi učinek v petih nominalno najmočnejših državnih ligah v Evropi. Za točko ga prekaša le Monaco. Nad francoskim prvenstvom precej nogometnih zanesenjakov sicer viha nos, češ, da ne sodi v elitno kategorijo, kar pa le deloma drži. V zadnjih sezonah je ligue 1 naredila občuten korak naprej. Res pa je, da gre vsako leto kopica najbolj obetavnih nogometašev bogatejšim izzivom naproti v Anglijo, tudi Nemčijo in Španijo.

Drevišnjo polfinalno tekmo lige prvakov v Torinu med Juventusom in Monacom bo sodil Björn Kuijpers, Nizozemec je, zanimivo, delil pravico tudi na povratnem četrtfinalnem dvoboju, ko je stara dama gostovala pri Barceloni. Jutrišnji madridski obračun pa je pripadel turški sodniški ekipi, ki jo bo vodil Cüneyt Cakir.

Francija si zato vse bolj utrjuje sloves odlične odskočne deske za uveljavljanje najbolj nadarjenih posameznikov. To so prepoznali tudi pri Monacu, kjer so pokazali, da se lahko poveže privlačne predstave z rezultatom. V sodobnem nogometu pa ni nič manj pomembna postavka višanje tržne vrednosti igralcev, kar denimo Leonardu Jardimu pri Monacu lepo uspeva.

Kljub temu, da se odpirajo bogata nogometna tržišča, tuj kapital pa z veliko žlico vstopa tudi v tradicionalne evropske klube, le manjšina lahko opravi pregrešno drage nakupe. Real Madrid ima vse, kar potrebuje, da v svoje vrste zvabi največje zvezdnike. Ob finančni zaslombi velja upoštevati sloves in uspehe kluba na globalni ravni. In v tem kraljevi klub nima konkurence, saj lahko brez zadrege odšteje 100 milijonov evrov in več.

Ni naključje, da je v prestopnih špekulacijah nenadoma udarila vest, da naj bi bil za napadalca Atletica Antoina Griezmanna Real mimo gentlemanskega dogovora obeh madridskih klubov pripravljen plačati 105 milijonov evrov. In to prav pred prvo polfinalno tekmo lige prvakov pretekli teden. Francoski napadalec, ki naj bi v prestopni vročici zvestobo naposled obljubil Manchester Unitedu, je bil eden najslabših posameznikov ob porazu Atletica z 0:3 na Santiagu Bernabeuu. Jutri bodo Jan Oblak in soigralci skušali skleniti evropsko zgodbo na Vicenteju Calderonu vsaj z (minimalno) zmago. ALEŠ SORTA