Vsa liga vredna za en srednji prestop velikanov

KOPER > Slovenski klubski nogomet je slab, ni več pravih zvezdnikov, ni več profesionalizma, klubi životarijo. To so najpogosteje slišani stereotipi o slovenskem prvoligaškem nogometu, ki ima deset klubov.

Da ne bi ostali pri stereotipih, smo se odločili preveriti, kakšna so letna poročila klubov, ki jih ti morajo predložiti Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Gre za podatke za leto 2013, saj se poročila predložijo za minulo poslovno leto, Ajpes pa jih nato med letom objavi na svoji spletni strani. Podjetja in klube že čaka nova naloga, saj bodo poročilo o lanskem poslovanju morali oddati do konca februarja oziroma marca.

Branje bilanc je zahtevno, pretežno dolgočasno, a občasno vendarle tudi zanimivo. V letnem poročilu namreč društva zapišejo poročilo o delu, usmeritev in aktivnosti. Včasih najdemo tudi kaj takega, kar odstopa sicer predstavljenega v javnosti.

Vsa slovenska liga skupaj ne doseže proračuna katerega od italijanskih prvoligašev. Približno toliko pa je bil vreden Gareth Bale po poškodbi leta 2009, danes pa je absolutni rekorder po prestopih.

Podrobneje nas je zanimalo zdravstveno stanje obeh primorskih prvoligašev, FC Luka Koper in ND Gorica. Tudi bilanci obeh društev kažeta to, kar je sicer že dolgo javno znano. In ker se v obeh taborih občasno radi primerjajo z Mariborom, smo razrezu nekaterih najpomembnejših prihodkov obeh klubov v letih 2012 in 2013 dodali še razrez prihodkov slovenskih državnih prvakov.

Razlika med primorskim dvojcem in Mariborom je že na prvi pogled kot noč in dan. V oči najprej bode izjemen razkorak med prihodki Maribora in ostalih klubov. Zatem je opazna velikanska razlika v iztržkih od prodaje vstopnic za nogometne tekme, pa tudi pri prodaji nogometašev. Še najbližje so si vsa društva v postavki prihodkov od medijskih pravic. Ti so v razvitem nogometnem svetu eden večjih prihodkov, pri nas pa ne presežejo odstotka ali dveh celotnega proračuna društev. Razvidno je tudi, da Koper levji delež prihodkov od pokroviteljstev iztrži od generalnega pokrovitelja Luke Koper d.d., (pol milijona evrov) medtem ko Gorica nima generalnega pokrovitelja in je iz tega naslova ustvarila le 159.000 evrov prihodkov.

FC Koper

Leta 2013 je Koper posloval bistveno bolje kot Gorica in ustvaril presežek, ki pa se je zaradi računovodskih operacij (odpis danih posojil) spremenil v minus. Koper je bil namreč v minulih letih tudi “banka” in je denar posodil. Konec leta 2013 se je odločil odpisati 229.339 evrov danih posojil, za katera so v vodstvu kluba ocenili, da so neizterljivi. Na drugi strani razvpiti dolgovi koprskega društva do Milana Mandarića, ki izhajajo iz leta 2007, po teh podatkih znašajo skupno 1.232.887 evra, a je vmes (lani) prišlo do večjih sprememb v dogovoru in znižanju zneska. Kratkoročno se je FC Koper zadolžil še za dodatnih 424.564 evra. Ob tem je plačal tudi 69.382 evrov obresti. Ker ni navedeno, kdo je klubu denar za krajši rok posodil, si lahko predstavljamo, da je to Grafist, saj je predsednik kluba Ante Guberac večkrat javno izjavil, da je tudi sam upnik do kluba.

Podatki iz bilance kažejo, da je Koper leta 2013 prodal dva nogometaša: Maksa Barišića v Catanio in Denisa Pergerja v Freiburg ter zanju skupaj iztržil približno 357.000 evrov. Ima pa Koper sila zaskrbljujoč primanjkljaj. Skupaj s preneseno izgubo prejšnjih let ta presega dva milijona evrov.

Največji odhodki društva - 1.001.155 evrov - so bili namenjeni stroškom storitev. Med temi je šlo za plačila poklicnih športnikov 190.839,60, športnikov s.p. 163.683,37, študentov - igralcev 116.319,81 in trenerjev 170.362,87 evrov. Za igralce je torej skupaj šlo 470.842,78 evra.

ND Gorica

Novogoriško društvo je v letu 2013 sklenilo partnerstvo s FC Parma, ki ni trajalo dolgo. Njihovo poslovno poročilo je precej obširno, pri čemer navaja, da je FC Parma posodila 18 nogometašev. Prednosti sodelovanja je med drugim utemeljevala v prenosu izkušenj kluba, ki je osvajal evropske lovorike, povečanju obiska domačih tekem, povezovanju mest Gorice in Nove Gorice(?), vstopu tujega kapitala prek sponzoriranja podjetij, prisotnih na italijanskem trgu, in podjetij, ki delujejo na slovenskem trgu ter dvigu kvalitete in zanimivosti tekmovanja v 1. SNL. Kot nevarnosti so poudarili “posamezne manjše lokalne skupinice, ki niso prepričane, da je tovrsten projekt v dobrobit goriškega nogometa” in prekinitev sodelovanja s partnerjem, ki bi pomenilo odhod okostja ekipe. Slednje se je lani poleti tudi zgodilo. Za ta primer je vodstvo ND Gorica navajalo, da ima sklenjene pogodbe z 19 nogometaši in da ni nobene bojazni, da klub ne bi igral v 1. SNL. Vizija kluba konec leta 2013 je bila med drugim tudi “ustvariti model delovanja kluba za prihodnost nogometa, družbe in države.”

Gorica je veliko večino prihodkov - tako kot leto poprej - ustvarila s prodajo igralcev. Toda teh leta 2013 (vsaj odmevnejših) nismo beležili, je pa Parma odkupila Alena Jogana, Uroša Celcerja in Amedeja Vetriha. Torej je v šeststo tisočakih od prodaje skoraj zanesljivo večji delež pomoči Parme Gorici. Od 603.000 evrov prihodka od prodaje igralcev je le 2200 evrov ustvarjeno s prodajo v Sloveniji. V letu 2013 je ND Gorica beležila presežek stroškov nad prihodki, po domače povedano - poslovala je z izgubo. Zadnji dan leta je igralcem in trenerjem nogometno društvo dolgovalo 220.117 evrov. Prav tako je imelo najetih 243.692 kratkoročnih kreditov in 46.250 evrov dolgoročnih.

Iz odhodkov je razvidno, da gre skoraj 629.000 evrov za stroške plačil trenerjem in nogometašem. Je pa Gorica za razliko od Kopra, kjer je ta postavka 0, za nakup nogometašev namenila 169.267 evrov, kar je izjemen porast v primerjavi z letom 2012, ko je zato namenila zgolj 6000 evrov. Je morda to denar namenjen društvu Mladi nogometaš? Kakšnih odmevnih nakupov mladih talentov namreč nismo našli.

Ostali klubi

Zgolj po zaslugi Maribora slovenska prva liga navzven v letu 2013 deluje dobičkonosno. Polovica prve lige je v letu 2013 izkazovala dobiček iz poslovanja tekočega leta - Maribor blizu 1,8 milijona, ostala četverica pa skupaj 586.584 evra. Aktualni jesenski prvak Domžale je ustvaril 44 evrov dobička, od prodaje igralcev pa 278.000 evrov. So pa sklenili pogodbo z nemškim podjetjem Hanseatisches fusbal, ki vlaga v posamezne obetavne igralce.

Maribor ima povprečno zaposlenih 15 ljudi, Gorica šest, Koper pet.

Najbolj razdelano bilanco - na kar 77 straneh - ima Celje, ki je v letu 2013 zaokrožilo sanacijo društva, predvsem pa se je pogodilo z nogometaši in nekdanjim trenerjem Slavišo Stojanovićem. Celje je postalo tudi solastnik dela severne tribune na stadionu. Njihov glavni pokrovitelj CMC d.d. je namreč končal v stečaju, na osnovi dolgoročne pogodbe pa so se obveznosti CMC v znesku 1,4 milijona pobotale z lastništvom tribune. Celjani so v letu 2013 s prodajo igralcev iztržili le 18.000 evrov. Večji del plač v obliki kreditov sicer pokriva družba Bravo.

Minus peterice klubov je znašal 879.068 evrov. Brez Maribora bi torej bila liga v minusu za skoraj 300.000 evrov. Najmanjši minus izkazuje velenjski Rudar, ki se je konec leta začel soočati s težavami glavnega pokrovitelja, Premogovnika Velenje d.d., in se je že začel pripravljati na nižanje prihodkov oziroma poslovanje v oteženih okoliščinah. O goriških težavah smo že obširno pisali, medtem ko imajo najmanj manevrskega prostora manjši klubi. Krka, novinec v 1. SNL, je - kot tudi priznava v letnem poročilu - podcenila finančni napor poslovanja v prvi ligi.

NK Triglav je lani izpadel iz prve lige, upoštevamo pa ga, ker so to bilance iz leta 2013. Kranjčani so minus ustvarili zaradi razmer na trgu oziroma zato, ker jim ni uspelo iztržiti načrtovanih zneskov pri prestopih igralcev, Zavrč pa je tako ali tako poseben primer. Njihovo finančno poročilo je daleč najkrajše, skopo in brez dodatnih pojasnil o viziji, načrtih in poslovanju. Zelo verjetno gre del poslovanja društva tudi prek podjetij glavnih mecenov kluba, bratov Vuk.

Za podatki stojijo revizijske hiše, ki potrjujejo verodostojnost poslovnega izkaza.

Prikrita Olimpija

Poglavje zase je Olimpija. Uradno je po proračunu šele na sedmem mestu med slovenskimi prvoligaši. Toda njihove številke ne povedo vsega. Olimpija namreč posluje drugače kot ostalih devet klubov. V eri predsednika Izeta Rastoderja je poslovanje Olimpije povsem prepleteno s podjetjem Nogometno moštvo d.o.o., (NM) ki upravlja s člansko ekipo. Olimpija je njegov 100-odstotni lastnik. NM je imelo leta 2013 1.079.260 evrov prihodkov, odhodkov pa za skoraj pol milijona več. Iz bilance je razvidno, da ima najetih 2.048.707 kratkoročnih kreditov, skupen negativni kapital pa znaša kar 1.626.367 evrov. Olimpija kot društvo ni pretirano zadolžena, njene obveznosti znašajo 195.663 evrov. Če poenostavimo in seštejemo: Olimpija in njeno podjetje sta bila (najbrž vse Rastoderju) skupaj dolžna kar 2.244.370 evrov ter z njim stojita ali padeta. In če seštejemo prihodke društva in njenega podjetja, realni prihodki Olimpije znašajo 1.876.293 evrov, kar jo uvršča na drugo mesto v slovenski prvi ligi. Ljubljančani od Mestne občine Ljubljana dobijo kar 301.687 evrov, a najbrž v resnici vidijo le pol tega zneska. Najbrž je v sofinanciranje všteto igranje na stadionu v Stožicah. Njihova vizija je v tem trenutku skupek želja: dodatni sponzorji, večji iztržek od prodaje vstopnic, klubskih artiklov, večje sodelovanje z mestom. Tako kot pri večini klubov iz slovenske lige. ROK MAVER