Vselej obilo težav

ANKARAN > Pri Adrii Vladimir Jakomin deluje še danes, četrt stoletja kasneje, ko klub praznuje srebrni jubilej. “V teh 25 letih sta pri Adrii največ tekmovalnih uspehov zabeležila kanuista Simon Požek in Dean Jakomin, ki sta bila večkratna državna prvaka, bila pa sta tudi deveta na EP v Szegedu 2003. Trenutno je naša najboljša kajakašica Anja Osterman, ki je bila lani sedma na svetu v kategoriji mlajših članic, letos pa trinajsta. Najprej smo dolgo domovali v ankaranskem avtokampu, nakar smo pred približno petimi leti morali zaradi nekega tajkuna iz Kranja zamenjati lokacijo. Sedaj so klubski prostori v treh kontejnerjih pri Sveti Katarini, kar ne zadostuje več, saj imamo osem čolnov pod milim nebom. In tudi tri gliserje, za katere pa imamo zaradi tatvin le še en delujoč motor,” svetle in temne plati delovanja kluba opisuje Jakomin.

Zgodba o Vladimirju, Adrii ter o slovenskem kajaku in kanuju na mirnih vodah nasploh, je zgodba o amaterjih, ki zaradi ljubezni do športa preskakujejo najrazličnejše ovire. Bilo je veliko metanja polen pod noge od zunaj, razhajanj znotraj klubov in medosebnih sporov, toda Jakomin kot trmasti Istran v tem športu vztraja še danes.

“Najprej sem leta 1980 v Žusterni ustanovil kajakaško sekcijo, saj mi niso dovolili ustanoviti kluba. Na ravni jugoslovanske kajakaške zveze smo imeli podporo, doma pa niti na lokalnem ne. Leta 1984 sta na OI v Los Angelesu kanuista Matija Ljubek in Mirko Nišović osvojila zlato in srebrno medaljo, kajakaš Milan Janić pa srebrno. Ko so kasneje obiskali Koper, jih tedanji predsednik občinske skupščine niti ni sprejel in tako so nam dali vedeti, da smo kajakaši 'trinajsto prase'. Toda vztrajal sem, iz svojega žepa financiral marsikaj in pomagal ustanoviti tri koprske klube - Žusterno, potem Adrio in nazadnje z Živoslavom Marjanovićem še KKK Ankaran. Tako smo zadostili zahtevam slovenskega olimpijskega komiteja in izpeljali veljavno državno prvenstvo,” se prvih let delovanja spominja Jakomin, ki bo novembra praznoval 67. rojstni dan.

Med kajakaškimi delavci marsikje še danes ostaja grenak priokus zaradi mačehovskega odnosa Kajakaške zveze Slovenije do sekcije mirnovodašev in zaradi nesmiselnih razhajanj med samimi klubi. Letošnjo sezono so tako zaznamovali zapleti z organizacijo državnega prvenstva, ki bo namesto na Ptuju prihodnji teden potekalo na Bledu, ter z nerazumljivim poskusom ukinitve tekmovalne kategorije mlajših mladincev.

Kasneje so se pojavili še KKK Orka Škofije, katere tekmovalci so prvotno trenirali pri Adrii, Žusterna je pomagala ustanoviti klub na Ptuju, sledila sta še Bohinj in mirnovodaška sekcija pri solkanskih Soških elektrarnah, zadnje čase pa na mirnih vodah uspehe dosega tudi bivši reprezentant na divjih vodah Jošt Zakrajšek iz tacenskega kluba.

Kajakaštvo na mirnih vodah se je očitno “prijelo” po Sloveniji, tako da Jakominov trud ni bil zaman.

SANDI JERMAN