Z leda med palme

Olimpijka Tanja Žakelj pri 25 letih z rezultati potrjuje, da je prišla v obdobje vrhunca moči. V novo sezono članica slovenske ekipe Unior tools stopa kot profesionalka, saj si je prislužila zaposlitev v športni enoti slovenske vojske. Štafeto ji je skupaj z uvodnim vprašanjem predal kolesar David Tratnik.

> Ali je kolesarstvo po vaših uspehih bolj cenjeno?

“Vsekakor je pri nas več otrok na gorskih kolesih. Idrijski klub dobro dela. Nabor dirk na Ledinah se je razširil od vzpona in ciklokrosa tudi na kratki kros, ki bo letos prvič. Trudimo se, da uskladimo termine, da bom tudi sama lahko prisotna. Sicer mislim, da v klubih premalo zavzeto delajo s širšim krogom mladih in jih premalo pošiljajo na dirke v bližnjo Italijo, kjer je ta šport odlično organiziran. Na moji uvodni dirki v Maserju, manj kot 300 kilometrov od Ljubljane, je bil Unior edina slovenska ekipa, kar je žalostno.”

> Kakšni so vaši občutki po prvi dirki?

“Na tekmovanju 3. kategorije UCI pač ni močne konkurence, zato je bila moja zmaga pričakovana. Bolj kot to me veseli, da se je nova oprema izkazala kot dobra. Pred dirko je bilo neznank veliko, saj začenjam s tremi novimi kolesi, z novimi dresi, čelado, rokavicami. Izkazal se je tudi nov mehanik Jure Božič. Tako bo treba predvsem paziti na opremo. Eno kolo namreč stane okoli 8000 evrov in še najbolje je, da se ga po dirki temeljito očiščenega spravi v apartma ali hotelsko sobo.”

> Živite v kraju, ki je bil med bolj prizadetimi zaradi žleda. Kako ste se tedaj znašli pri treningih?

“Štiri dni smo bili popolnoma brez elektrike, tri tedne pa smo imeli omejitve zaradi oskrbe z agregati. Prve dni je bilo nevarno že stopiti iz hiše. Zato sem ostala kar notri in vadila na sobnem trenažerju. Na srečo so bile teden po začetku ujme načrtovane klubske priprave v Sanremu. Dotlej je ravno postala normalno prevozna cesta v dolino in tako sem ledeni zimi vsaj delno ušla.”

> Kaj kot branilka naslova zmagovalke svetovnega pričakujete pred prvo letošnjo pokalno tekmo?

“Glede na lansko sezono lahko pričakujem kakšno presenečenje, saj sem bila tudi jaz sama s svojimi rezultati lani za konkurenco veliko presenečenje. Za sabo imam dobre priprave z vrhunskim materialom, zato bi morala biti konkurenčna, kakšnih podrobnejših napovedi pa ne bi dajala. Gotovo bo težje kot lani, saj so dobro trenirale vse moje lanske neposredne tekmice, prihaja pa nov rod obetavnih kolesark. Močne so vse srednje- in zahodnoevropske reprezentance, temu je treba dodati še tekmovalke iz Severne Amerike in Avstralije.“

> Letos bo že začetek svetovnega pokala na drugem koncu sveta. Kako se boste prilagodili?

“Sedaj je na vrsti vzpostavljanje tekmovalnega ritma s spremljevalno ekipo, v kateri sta ob novem mehaniku in ekipnem trenerju Mihi Jakopiču še preizkušeni osebni trener Samo Ravter in menedžer Tine Mahkovec. Zahtevnost bomo stopnjevali z udeležbama na dirkah prve kategorije UCI na različnih podlagah - na mehkejši v Montichiariju in trši v Premanturi. Temu sledi odhod v južnoafriški Pietermaritzburg, kjer bo 13. aprila prva tekma svetovnega pokala. Časa za aklimatizacijo bo šest dni, kar bo dovolj, saj časovne razlike praktično ni, navaditi pa se bo treba na večjo vročino in vlago ter na zelo mehko podlago. To bo prva stopnja prilagoditve na popolnoma tropske razmere, ki nas bodo nato čakale 14 dni kasneje v avstralskem Cairnsu.”

> Komu predajate štafeto?

“Reprezentantki v gorskem teku Mateji Kosovelj, s katero sva v mladinskih letih nekaj časa skupaj tekli. Naj pove, ali bo ostala zvesta gorskemu teku, ali se bo usmerila predvsem v doseganje olimpijske norme v maratonu.”

IGOR MUŠIČ