Za nekatere na meji katastrofe

NOVA GORICA >Športna zveza Nova Gorica združuje kar 84 klubov in društev. Tokratna skupščina ni bila volilna, težišče razprave pa se je od poročila o lanskem delu kmalu premaknilo na sedanje krizno obdobje. Večina klubov je kljub temu aktivnih. Na razpise za pridobitev javnega denarja se jih redno prijavlja več kot 60. V času gospodarske krize in umikanja sponzorjev je za marsikatero društvo to edino upanje, da vsaj del denarnih bremen za vadbo in tekmovanja otrok ne bi padel na starše.

Proračun gor, šport dol

Predsednik zveze Miran Müllner opozarja, da v času njegove aktivnosti v zvezi gmotni položaj društev na Goriškem še ni bil tako težaven: “Šport je bil letos dodatno večkratno prizadet. Občinski svetniki so v mestu, ki je s posledicami igralništva za mlade že sicer prizadeto, padli na izpitu s tem, da novogoriški občinski proračun, ki je večji kot lani, športu namenja 120.000 evrov manj kot lani, kar pomeni zmanjšanje za petino. Takšne razmere ne morejo biti v čast nobeni mestni občini v Sloveniji, ob tem pa so bila nekatera društva še posebej prikrajšana. Prejela so celo 80 odstotkov manj denarja kot lani.”

V posebno težavnem položaju so se v teh razmerah znašla društva, ki nimajo v svojih vrstah visoko kategoriziranih kadetov in mladincev, obenem pa gojijo zelo močno bazo v otroških selekcijah. Ker so blagajne prazne, klubom preostane le, da tvegajo s kreditom ali pa da prevalijo vse stroške na starše. Obe rešitvi sta vprašljivi. Le malo klubov je sposobnih kredite vračati, mnogi starši pa povečanih, celo podvojenih vadnin ne bodo več mogli plačevati in otroci bodo odhajali.

Trening za nazaj?

Tajnik športne zveze Vojko Orel poudarja, da položaj za razvoj športa meji na katastrofo: “Nekateri klubi nimajo prilivov že pol leta. Pred tem športniki niso mogli trenirati na zalogo, po tem pa zamujenega s pospešenim treningom ne bodo mogli nadomestiti, saj mnoga tekmovanja že tečejo. Trening ni delo v tovarni, posledice bodo dolgoročne. Na takšen način sistematičnega dela kmalu ne bo več in šport na Goriškem bo začel zaostajati za primerljivimi slovenskimi okolji.”

Kako najti rešitev, Mullner pojasnjuje: “Po sklepu skupščine se bo vodstvo zveze sestalo z najbolj prizadetimi klubi s širokimi piramidami mlajših selekcij. Mestni občini bomo predlagali, da klubom iz razpoložljivega denarja prednostno krije stroške uporabe objektov. Brez tega bodo klubske panožne športne šole kmalu zaprle vrata. Po tem bo treba iskati še rešitve za plačilo trenerjev. Za začetek bo to šlo iz vadnin, potem pa bomo skupaj s klubi iskali še druge javne in zasebne vire.”

Trenerji, ki jih je doslej plačevala ali sofinancirala mestna občina, so se znašli v težkem položaju. Z letos predvidenimi 900 evri bruto zneska na mesec na posameznika je pač težko preživeti.

Olajšanje za šport bi lahko z dobro voljo svetnikov nastopilo prihodnje leto, je prepričan Mullner: “ Županu bomo predlagali, da letos izgubljeno športu vrne. Podlago za ta korak bo imel v dejstvu, da se bo leta 2016 izteklo obdobje plačevanja leasinga za mestno športno dvorano. Pričakujemo tudi pravično porazdelitev varčevanja na vse družbene dejavnosti, med katerimi je najkrajšo potegnil prav šport.”

Ob standardnih prireditvah, ki jih (so)organizira Športna zveza Nova Gorica, so bile novost nedavne poslovne igre v novogoriškem športnem parku. Novogoričani so kot prvi organizatorji pristopili k tej akciji Olimpijskega komiteja Slovenije, ki naj bi obudila nekdanje delavske športne igre. Te so vsa leta po slovenski osamosvojitvi ostale žive le v Novem mestu. Do jeseni bodo še štiri regijska tekmovanja poslovnih iger, sklepne pa bodo 12. septembra na koprski Bonifiki.

Udeleženci skupščine so se sicer seznanili tudi z delom odslej profesionalno vodene regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer je strokovna delavka, nekdanja vrhunska atletinja Meta Mačus, tudi v pomoč društvom pri pripravi različnih dokumentov. Nastala bo skupna spletna stran ponudnikov športnih dejavnosti in prireditev. Na Goriškem načrtujejo prijavo na evropski razpis erasmus za financiranje preventive pred nedovoljenimi substancami v športu, prva naslednja množična akcija pa bo septembrski goriški čezmejni tek. Zveza vabi prostovoljce za pomoč v omenjeni regijski pisarni (pod tribuno stadiona), kjer jih bodo vključili v pripravo množičnih prireditev.

IGOR MUŠIČ