Za srečo sol prek ramena
Osmi solinarski povezovalni tek je postavil nov rekord udeležbe. Teklo je 1667 tekačev, med njimi številni začetniki, najmlajša pa sta uporabila trikolesni pogon.
SEČA, STRUNJAN>Mojmir Kovač, karizmatični vodja piranskega društva ŠKID Jaz sem najboljši, s sodelavci je v nedeljo pobiral sadove nekajmesečne sistematične promocije teka Povežimo soline, tokrat že osmega. Naštel je 1667 tekačev “najlepšega in najkrajšega desetkilometrskega teka”, kar je rekord (leta 2010 jih je bilo 1259) in sto pohodnikov, 1. aprila pa pride na vrsto še Kulinarični pohod, ki naj bi porušil še pohodniški rekord (1288) iz leta 2010. Letos so se organizatorji namreč odločili tek in pohod razdružiti in iz ene narediti dve prireditvi.
Naj pojasnimo, zakaj utegne držati bistroumni nesmisel o najkrajšem desetkilometrskem teku: proga med Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami meri 9350 metrov in je za rekreativce nadvse prijazna, za resnejše tekače, ki merijo čase, pa malo manj verodostojna. A povezovanje solin je namenjeno predvsem plemenu Povezovalcev iz ljudstva Tekačev, tek je praviloma netekmovalen in ugotavljanje prvih deset najhitrejših je zgolj stranski produkt, potreben za pridobitev 20 imen dobitnikov solinarskih obuval taperinov in še nekaterih nagrad, predvsem pa za imenovanje kralja in kraljice Povezovalcev.
Na prestola so posadili Moniko Oražem in Boštjana Hrovata, tapetnika iz Begunj, ki oblači tudi Ferrarijeve avtomobilske sedeže, a o tem noče javno govoriti. Boštjan je serijski zmagovalec tega teka in Kovač bo moral resno razmisliti o možnosti, da kralja z Gorenjske poviša v cesarja Povezovalcev.
Monika Oražem je doma iz Ribnice, a se ne ukvarja s suho robo, temveč s triatlonom. Nadvse resno, tako rekoč profesionalno, kljub svoji mladosti. Pri 18 letih ima v vitrinah že številna priznanja, bila je deseta na olimpijadi mladih pred dvema letoma, četrta na evropskem mladinskem prvenstvu, večkrat je zmagala na evropskih mladinskih pokalnih tekmovanjih. Za PN je povedala: “Tu v Strunjanu smo člani Triatlon kluba Inles Riko iz Ribnice na pripravah, in ko smo že tukaj, smo tek izkoristili za trening. Tek je zanimiv, trasa je lepa. Moj letošnji cilj je nastopanje na evropskem in svetovnem prvenstvu za mladince. Upam, da bo vse v redu, na EP grem po medaljo.”
Tekačem so pripravili bogat spremljevalni program. Začelo se je z ogrevalnim “haka solinarskim plesom” v izvedbi skupine plesalk Titty Dance iz Izole, učili so se solinade, metanja ščepca soli prek ramena za srečo, na cilju so novince v plemenu Povezovalcev krstili, vse pa so čakali tudi bogata tržnica z domačo ponudbo, sadno okrepčilo in bobiči. Tudi tokrat je Kovač trosil domislice, njegov improvizatorski pristop pa je skoraj dvatisočglava množica zelo dobro prenašala, kaosa skorajda ni bilo zaznati.
Soline so prišli povezovat tekači iz vseh koncev Slovenije in iz tujine. Po daljšem času se je na javni tek podal italijanska tekaška legenda, maratonec Michele Gamba iz San Dona di Piave. Ni dokazoval svojega talenta, naredil je tako, kot je pred startom napovedal: malo se je sprehajal in ni silil v ospredje.
Trenerka v tekaškem društvu Bovec Tina Fratina Žagar je na morje pripeljala skupino 15 deklet in enega fanta iz Bovca in Kobarida. Na pogovor za PN je pristala kar sredi teka, tik pred vzponom v portoroški predor pod Valeto. Na vprašanje, ali so prišli zmagat, je odgovorila: “Seveda, vsaka od nas je najboljša, kot pravijo tukaj na obali.” Potem pa je nadaljevala: “Super nam gre, zrak je enkraten, in res je, kar pravijo: to je najkrajši desetkilometrski tek. Tukaj tečem prvič, bomo videli, kako bo šlo v ta klanček in naprej.”
Najstarejša je bila doajenka slovenskih tekačic, 83-letna Ljubljančanka Helena Žigon (“teči bom nehala, ko bom stara”), na treh kolesih pa sta progo zmogla vsaj dva malčka. To sta bila Ljubljančan Oskar, ki še ne hodi, a je za njim že atenski maraton (oblečen je bil v majico iz Aten), in Koprčanka Tia, z nekaj tedni verjetno najmlajša udeleženka nedeljske tekaške avanture. Njen motor je bil očka Henrik Stanjko, Arabo za prijatelje iz Tekaškega foruma. Mama Jasmina in dveletni bratec Bor sta pazila drug na drugega in tokrat nista tekla.
Tekla je vsa Oskarjeva družina Kozina-Praprotnik: mama Jasmina, očka Urban in sestrica Tajda. Tretješolka, ki ima najraje matematiko in slovenščino, je prvič pretekla deset kilometrov in na cilju komentirala: “Bilo je naporno, nisem veliko trenirala - ampak malo pa sem. Za progo smo porabili uro in deset minut. Se strinjam, res je bilo strašno hitro. Ja, tudi jaz bom tekačica, in Oskar bo po mojem mnenju tudi.”
Mojmir Kovač si je po prireditvi oddahnil in povedal: “Pri izvedbi je sodelovalo 81 prostovoljcev. Hvala vsem, ki ste pomagali!”
VENČESLAV JAPELJ
