Za uresničitev ameriških sanj so nujni goli v mreži nasprotnika

BRDO PRI KRANJU > Preračunavanje za preboj v dodatne kvalifikacije ne terja prevelikega napora. Bistveno bolj zahtevne so, kot se je pokazalo v tem reprezentančnem ciklu, strelske vaje. Ob odsotnosti Benjamina Šeška se zdi, da se je manevrski prostor Slovenije v napadu dodatno zožil, a pustimo se presenetiti. Selektor Matjaž Kek se zaveda, da proti strnjeni postavitvi Kosova potrebuje tudi igralca s potezo več, ki bi lahko iz druge vrste poiskal vrzeli v tekmečevi obrambi.

Benjamin Verbič pooseblja nepredvidljivost in tudi svojeglavost ter izstopa iz tradicionalnih trenerskih okvirjev, kar ni nujno slabo. Zlasti ko ni druge izbire in je treba za vsako ceno zmagati lahko ofenzivni nogometaš povleče kakšnega asa iz rokava. Tako kot ga je na zadnji tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo (EP) 2024, ko je Slovenija gostila Kazahstan in ga premagala za drugo mesto in neposredno uvrstitev na zaključni turnir.

Strelske rešitve

Verbič, ki je lep čas iskal svoj prostor pod grškim soncem, je pred dvema letoma v izdihljajih tekme dosegel res imeniten zadetek za končnih 2:1 in dvignil na noge nabito polne Stožice. Tudi sicer se je šest točk s Kazahstanci izkazalo za odločilne v boju za uvrstitev na EP. Nič manj pomembna pa ni bila gostujoča zmaga v medsebojnem obračunu na začetku kvalifikacij. Toliko bolj, ker je Kekova četa sprva zaostajala, potem pa uprizorila zasuk, ki ga je dokončal Žan Vipotnik.

Prav napadalec Swanseja je dosegel zadnji slovenski zadetek v teh kvalifikacijah za svetovno prvenstvo (SP) ob domačem remiju 2:2 s Švedsko. Slovenija se je dokopala do točke v 90. minuti in zdelo se je, da bi lahko tudi to pot Vipotnikov gol pomenil svojevrstno prelomnico v lovu na ameriško vozovnico za mundial 2026. Septembrsko nadaljevanje je nato postreglo s hladno prho v Švici. Oktobra pa je Slovenija tudi s spremenjenim igralnim modelom strnila vrste v obrambi, a v napadalnem delu je z remijema brez golov na Kosovu in doma s Švico še naprej ostala jalova.

Popravnih izpitov po novembru ne bo več. Slovenija mora najti pot do gola, Kek pa pravo vlogo za Vipotnika, ki sicer ne potrebuje veliko minut oziroma uporabnih žog, da bi zatresel mrežo tekmeca. “Počutim se zelo dobro, imel sem sicer eno manjšo poškodbo, ki pa je že sanirana. Najbolj pomembno pa bo, kakšna bo naša moštvena podoba na igrišču. Pričakujem, da bodo tekmeci zelo motivirani, a enako velja tudi za nas,” je med pripravami na Brdu pri Kranju povedal nogometaš, ki je članski nogomet kot posojen igralec Maribora okusil pri Gorici, Zdaj pa se dokazuje ob upoštevanju vseh dejavnikov v nemara najzahtevnejšem tekmovanju na svetu, angleški drugi ligi.

Spominski navdih

Slovenija lovi svojo tretjo uvrstitev na SP. Pravijo, da prve ne pozabiš nikoli. Slovensko pravljico je četa Srečka Katanca spisala že z uvrstitvijo na svoje prvo veliko tekmovanje, EP leta 2000, a nemara še večji podvig je pomenil preboj na mundial 2002, kar so pokazali naslednji kvalifikacijski cikli. Slovenija je šla v repešaž brez najboljšega strelca izbrane vrste vseh časov Zlatka Zahovića, zato pa so proti Romuniji v ospredje stopili drugi (nepričakovani) junaki.

Na prvi tekmi v Ljubljani je zaostanek za tekmeci najprej izničil Mile Ačimović, ki je za Bežigradom že v dodatnih kvalifikacijah za EP 2000 proti Ukrajini poskrbel za epski zadetek. Nepozaben je bil tudi gol Milana Osterca za zmagovito popotnico pred povratnim dvobojem. V Bukarešti je nato svoj edini gol v 72 nastopih za reprezentanco dosegel Mladen Rudonja. Ostalo je zgodovina, ki bi morda lahko bila navdih tudi za Kekove borce. •