Za uvod baskovske poskočnice

BILBAO > Vzpetine nad Bilbaom in San Sebastianom se sicer pnejo komaj nekaj sto metrov nad morjem, a v nekaj kilometrih, ko se cesta postavi pokonci, zahtevajo maksimalni napor oziroma eksplozivnost. Ne marajo jih klasični sprinterji, ki bodo na svojo priložnost za etapno zmago morali počakati vsaj do ponedeljka, ko je prerez druge polovice tretje baskovske etape bolj prizanesljiv. Tam bi lahko nadomestili zamujeno, če jim načrtov, seveda, ne bodo prekrižali ubežniki, ki bodo skušali izkoristiti štiri kategorizirane vzpone.

Še deset klancev pretežno tretje oziroma četrte kategorije pa ponujata v seštevku današnja in jutrišnja etapa. Ne prva ne druga nista niti po okusu klasičnih hribolazcev, ki prisegajo na daljše vzpone, kjer prideta do izraza njihova vzdržljivost in ritmično vrtenje pedal brez prelomnic. Danes in jutri se utegne zgoditi, da bo prvi vlak že odpeljal, preden bodo našli želeni vrtljaj.

10

kategoriziranih vzponov bo na sporedu v prvih dveh etapah Toura

Trije tenorji spet skupaj

Krožno traso okoli Bilbaa, ki ponuja ravnine le za pokušino, so začinili še s ciljno špico, na katero prežita v prvi vrsti Nizozemec Matieu van der Poel (Alpecin) in Belgijec Wout van Aert (Jumbo Visma). Nemara sta se tudi zato pred Tourom igrala skrivalnice. Od zaključka severnih klasik sta sicer imela etapni generalki, a na različnih koncih. Še manj tekmovalne kilometrine pa je seveda zbral Tadej Pogačar (UAE Emirates). Trije tenorji, ki so praviloma preglasili ostale ob spomladanskih kolesarskih spomenikih, bi v Baskiji utegnili peti po drugačnih notah.

V igri je več interesov, ekipnih in posamičnih, delnih in končnih. Zdi se, da bi jih lahko prav van der Poel najlažje poenotil in se brez zadržkov izstrelil v lov na prvo etapno zmago in rumeno majico. V podobnem položaju je tudi nekdanji svetovni prvak Julian Alaphilippe (Quick Step). Francoz, ki z rezultatsko bero v zadnjih dveh sezonah ne more biti posebej zadovoljen, se je ogreval na Dofineji.

Klasika na Touru

Po prerezu trase bi Alaphilippu morala ustrezati tudi jutrišnja, z 208 kilometri najdaljša etapa letošnjega Toura, ki je približek Velike nagrade San Sebastiana. Res pa je, da bo zaščitni znak dirke Jaizkibel kot zadnji od kategoriziranih vzponov bližje cilju kot sicer. Enodnevno klasiko, ki jo kolesarji praviloma odpeljejo prvo soboto po zaključku Toura, je Alaphilippe dobil leta 2018. Lani je prepričljivo slavil Belgijec Remco Evenepoel, ki ga ni na startu dirke po Franciji.

Je pa zato v karavani Matej Mohorič, ki se mu je predlani v San Sebastianu z drugim mestom zmaga izmuznila. Član Bahraina Victoriousa sicer kot moštvenega kandidata za (prvo) rumeno majico izpostavlja domačina Pella Bilbaa, ki bo v teh dneh gotovo imel podporo strastnih baskovskih navijačev. Ne bo pa edini. Zanimivo bo tudi videti, kako bo na izzive tekmecev in trase odgovoril Danec Jonas Vingegaard (Jumbo Visma). Za lanskega zmagovalca Toura pravijo, da v vsakem pogledu vse bolj napreduje.