Za začetek zmagovitega niza

KAIRO > Tekmovalni sistem svetovnega prvenstva (SP) se je s širitvijo spremenil in je z dvema skupinskima deloma bolj podoben prvenstvom stare celine. Še pred dvema ali denimo štirimi leti, ko je Slovenija na SP v Franciji osvojila bron, spodrsljaj ali dva v predtekmovanju nista bila usodna, saj so se karte v izločilnih bojih lahko pošteno premešale.

Tudi sicer je bila pot iz edinega skupinskega dela na SP še nedavno precej bolj pretočna. V osmino finala so iz štirih šestčlanskih skupin napredovala po štiri moštva. Tudi na SP v Egiptu so se v drugem delu tekmovanja oblikovale štiri šestčlanske skupine, a z bistveno razliko. Upoštevati velja točkovno popotnico iz prvega dela in tudi gostejše sito za uvrstitev v izločilne boje, kjer bo prostora le za dve najuspešnejši ekipi iz vsake skupine.

Skupina 4

vrstni red - Švedska 4 točke, Rusija 3, Slovenija in Egipt 2, Belorusija 1, Severna Makedonija 0; danes - Švedska : Belorusija, Egipt : Rusija, Slovenija : S. Makedonija.

Računanje in bilanca

Slovenija je prinesla iz Aleksandrije dve točki, v bilanci sta zabeležena poraz (25:31) z Rusi in zmaga (29:25) z Belorusi, kar, če ne drugega, poenostavlja izračune. S tremi zmagami proti Severni Makedoniji, Švedski in Egiptu v drugem skupinskem delu bi si slovenski rokometaši gotovo podaljšali bivanje v Kairu. Sicer bodo odvisni (tudi) od razpletov preostalih tekem.

Vranješevi izbranci imajo usodo še vedno v svojih rokah, kar je ta čas vendarle najpomembnejše. Resda bi bilo boljše, če bi šli v drugi skupinski del tekmovanja s štirimi točkami, tako kot jim je uspelo lani na evropskem prvenstvu (EP), kjer so se nato kljub dvema porazoma prebili v polfinale. V Egiptu bi bil še eden verjetno že usoden oziroma bi zamrznil slovenske želje po uvrstitvi v izločilne boje.

Makedonci so nam sicer v drugačnih okoliščinah že znali zagreniti življenje. Zgodovina medsebojnih obračunov na velikih tekmovanjih je v preteklem desetletju kar pestra. Najbolj svež je spomin na EP pred tremi leti v Zagrebu. Uvodna tekma se je razpletla z minimalnim porazom, ki je občutno zmanjšal slovenske možnosti za uvrstitev v izločilne boje po drugem skupinskem delu. Boleč je bil tudi poraz na EP v Srbiji leta 2012. Makedonci so v dvoboju za peto mesto spet slavili za gol in si priigrali uvrstitev v dodatne olimpijske kvalifikacije.

Spominski dosežki

V vmesnem času pa so se zmag veselili tudi slovenski rokometaši. Najbolj sladka je bila v osmini finala leta 2015 na SP, saj so si priigrali vozovnico za olimpijske kvalifikacije v Riu, kamor so se potem tudi prebili. Spet je šlo na tesno, Slovenija je v Katarju zmagala za dva gola. Še najmanj rezultatske negotovosti je ponudil dvoboj na SP leta 2017. Slovenija je v Franciji tekmeca ugnala z 29:22, prepričljivo zmago pa gre pričakovati tudi danes.

Rokomet ni nogomet in Makedonci pač niso Danci, ki so leta 1992 zadnji hip vskočili namesto razpadajoče Jugoslavije in se veselili naslova evropskega prvaka. Izbranci Danila Brestovca so proti skupinskim sopotnikom Švedski in Egiptu pridelali kar 31 golov minusa in si šele s težko zmago proti Čilu priigrali uvrstitev v drugi skupinski del. V ekipi je sicer precej starih znancev, vključno z zimzelenim Kirom Lazarovom, ki je pri 40. letih še vedno prva strelska opcija. Prostor mu na črti odpira tudi Stojanče Stoilov, robustni krožni napadalec Vardarja, ki je z naslovoma evropskega prvaka poskrbel za makedonsko rokometno evforijo v preteklem desetletju.

Nosilci klubske zgodbe o uspehu na igrišču in ob njem so bili vendarle tujci, med njimi je bil leta 2019 Staš Skube. Tudi sicer ima slovenska reprezentanca v svojih vrstah bistveno širši krog kakovostnih posameznikov. Ne nazadnje jih je pet zaigralo tudi na decembrskem zaključnem turnirju lige prvakov.