Zakaj Juve dobi 110 milijonov evrov, Empoli pa le 23
Letošnjo sezono bo samo iz vreče medijskih pravic na voljo približno milijarda evrov. Preverili smo, po kakšnem ključu si klubi delijo milijone, ki jim pravzaprav omogočajo preživetje.
TORINO > Pred pol leta je angleška premier liga za suho zlato prodala televizijske pravice za prenose in posnetke vseh prvenstvenih tekem v naslednjih treh letih. V teh dneh o rekordnih zneskih govorijo tudi v Italiji. Serie A se že leta ne more primerjati z najbogatejšimi evropskimi klubi, vendar se stanje na Apeninih popravlja. V lanski sezoni so si moštva iz naslova medijskih pravic razdelila 855 milijonov evrov neto. Največji del pogače je pripadel Juventusu, slabih 94 milijonov evrov. Sezona 2013/14 je klubom skupaj prinesla več kot sto milijonov evrov manj, že letos pa se obeta bistvena razlika. Klubi bodo glede na izboljšano pogodbo o prodaji TV pravic na svoje bančne račune predvidoma lahko pospravili slabih 150 milijonov evrov več kot lani.
Juve proti 300 milijonom zaslužka
Toda moštva se še niso poenotila o ključu, po katerem si bodo znesek razdelila. Če bi obveljal dosedanji način razdelitve, bi v Juventusovo blagajno namesto dosedanjih 96 milijonov na leto kapnilo kar 110 milijonov evrov. To je že vsota, s katero bi se Torinčani približali skupnemu zaslužku v višini 300 milijonov evrov na sezono, kar je dolgoročni cilj vodilnih mož tega kluba. Po zadnji raziskavi so italijanski prvaki z 280 milijoni prihodkov deseti najbogatejši klub na svetu. Med ostalimi bi največjega preskoka bila deležna še Inter in Milan, ki bi se jima prihodek povečal za dvanajst milijonov evrov. Lansko leto sta zaslužila po 78 milijonov, letos bosta predvidoma okroglih 90. Roma bi ob istem razdelitvenem ključu z 62 skočila na 72 milijonov, Napoli pa z 61 na 70. Lani sta iz tega naslova najmanj prejela Empoli in Sassuolo, oba približno 20 milijonov evrov. Oba si lahko obetata približno tri milijone več. Udinese je pospravil 35 milijonov, letos jih bo 40.
Tudi propadla Parma jih je bila deležna kar precej. V blagajno ji je kapnilo 32 milijonov evrov, kar je več kot polovica njenih letnih prihodkov, ki naj bi jih bilo za približno 50 milijonov evrov. Če bi Parma preživela, bi letos dobila 37 milijonov. Tudi ta številka pa je bistveno manjša od podpisanih obveznosti. Parma jih je imela za 104 milijone evrov na sezono, kar je tudi privedlo do nelikvidnosti in stečaja.
Kako poteka razdelitev?
Ključ razdelitve je težko razumljiv. 40 odstotkov celotne vsote si klubi razdelijo po enakih delih. V serie A tekmuje dvajset ekip, vsaka torej dobi dva odstotka te vsote. 25 odstotkov si razdelijo glede na navijaško bazo oziroma podporo v državi. Tako iz tega naslova Juventus prejme šest odstotkov, Milan in Inter približno štiri, manjši klubi, na primer Chievo, samo 0,25 odstotka, Empoli pa zanemarljivih 0,07 odstotka. Naslednjih pet odstotkov si ekipe razdelijo glede na število prebivalcev v mestu, iz katerega prihajajo. Največ prejmeta Roma in Lazio, skoraj po en odstotek, saj v Rimu živi največ ljudi.
30-odstotni delež obilne pogače pa je odvisen od rezultatov. Uvrstitve v zadnjih petih sezonah imajo vpliv na 15 odstotkov razdelitvene mase, mesto na lestvici v zadnjem prvenstvu prispeva k petim odstotkom, zgodovinski dosežki pa so podprti z desetimi odstotki razdelitvene mase.
Vsi ti izračuni pomenijo, da Juventus prejme dobrih enajst odstotkov vsega denarja, Milan in Inter nekaj več kot devet, Empoli in Sassuolo pa zgolj 2,3 odstotka. Ob pogledu na zneske je precej lažje razumeti, da je bila Sampdoria v oddaljenem letu 1991, zadnji klub z naslovom prvaka, ki ne spada med največje prejemnike sredstev iz blagajne, v katero se steka denar od medijskih pravic. Lani je v tovrstni razvrstitvi končala na desetem mestu.
Takšna delitev je torej še v zraku, moštva pa naj bi jo kot dokončno za naslednja tri leta sprejela do decembra. Glede na izrazito dober položaj največjih je težko verjeti, da bo drugačna. Bogati bodo še bolj bogati, a tudi manjši bodo kljub temu dobili nekaj “drobtinic” več.
PETER MARAŽ