Zamaški in rakete vrh gore
Zakonca Škoberne sta četrtič pripravila silvestrovanje za ljubitelje Snežnika. Na višini skoraj 1800 metrov planinci v najdaljši noči niso pogrešali nič pomembnega.
PLANINSTVO> Oskrbnika zavetišča vrh Snežnika (1796 m), Janja in Slavko Škoberne, sta ob pomoči Slavkove sestre Mete četrtič zapored pripravila silvestrovanje za ljubitelje te gore. Njuna pobuda postaja že tradicija in je v sozvočju z rastjo zanimanja za planinstvo na Bistriškem.
Petindvajsetim obiskovalcem, ki so si rezervirali silvestrski meni iz izvrstnih surovin brkinskega porekla (svinjska pečenka, pražen krompir, dušeno zelje, jabolčni zavitek, zelenjavna mineštra) in prostor na skupinskih ležiščih, se je malo pred polnočjo pridružilo še kakšnih 50 prehodnih gostov. “Vseh niti nismo uspeli sprejeti v hišo, ker je bilo premalo prostora. V primerjavi s prejšnjimi leti jih je bilo letos precej več. Vreme je bilo lepo, zato so prišli tudi nekateri, za katere si ne bi nikoli mislil, da se bodo ob takem času odpravili na vrh,” je povedal Slavko.
Silvestrovanje na takšni višini zahteva nekaj dodatne organizacije, planinci so del hrane in pijače prinesli s seboj, mraz (minus pet stopinj Celzija) so preganjali z dobro naloženimi pečmi in ta kratkimi, z elektriko in vodo pa ni bilo težav, slednjo so nosili iz vodnjaka za kočo Draga Karolina, kjer se temperatura ne spusti pod ničlo (črpalka pa pozimi ne dela).
Dobre volje je bilo v obilnih količinah, spodbujala jo je harmonika, pijače pa ni zmanjkalo.
Opolnoči so prav z vrha, noč je bila mirna, skorajda ni pihalo, razgled pa je bil čaroben, poleteli v nebo rakete in zamaški šampanjca. Med vikendom je vrh Snežnika obiskalo še približno sto planincev. Mestoma spolzka pot je zahtevala veliko previdnosti, zlasti ob vračanju v dolino, a niti tokrat nesreč ni bilo. Raketna embalaža, ki je vrh gore dočakala prvo jutro novega leta, je končala v pečeh.
VJ
