Žbogarjev recept in čudežno jadranje
Dvotedensko prvenstvo vseh olimpijskih razredov se je za Slovenijo končalo s polovičnim zadovoljstvom. Konkurenca 1200 športnikov iz 79 držav je bila močnejša od pričakovanj.
PERTH >Gašperju Vinčecu in Vasiliju Žbogarju je prvima uspelo osvojiti olimpijsko normo, ne pa tudi prve deseterice. “Pred regato sem mislil, da ne bom niti v zlati skupini. Barka ni šla nikamor, pa še Gašper je na treningih letel kot raketa. Poleg tega je moj nov jambor prispel le dva dni pred začetkom, Nord mi je poslal napačna jadra, startal sem z vsega 93 kilogrami. Vse skupaj je bilo odličen recept za neuspeh,” je dejal Žbogar, ki je na prizorišče priletel iz San Diega.
Najprej kvota v finnu
Utrujen od tekme za Pokal Amerike se je med regatami stalno tolažil, da bo jutri manj vetra - vse do zadnjega dneva. “Res ne vem od kod sem izvlekel toliko moči. Biti pred Gašperjem v zame slabih razmerah in z vsemi problemi, mi niti na kraj pameti ni prišlo. Zato sem toliko bolj vesel,” je 13. mesto, najboljši slovenski izid v Perthu, komentiral srebrni z zadnjih OI.
Vinčec, ki je računal na odličje in zatrjeval, da je po sanaciji poškodbe komolca vrhunsko pripravljen, je v Avstralijo pripotoval mesec dni prej. Treniral je z Britanci in se dodobra seznanil z lokalnimi razmerami. Okolje mu je godilo in kazalo je, da bo to njegova tekma. Pa ni bila! Z dvema slabima uvrstitvama (40. mesto) je že prvi dan zapravil možnosti za vrhunski rezultat. “Izbira opreme je pri finnu pomemben del priprav. Dvomi v pravilnost izbire so lahko psihološka ovira. Zakaj se je to zgodilo, bosta Vinčec in njegov trener verjetno ugotovila, verjamem pa, da bo vloženo delo ob pravem času obrodilo sadove,” je končno 17. mesto Vinčeca komentiral vodja odprave Mitja Margon.
Trije popravni izpiti
Jadranje Mitje Mikulina in Sebastiana Prinčiča v razredu 470 ni bilo zrelo za prvo tretjino svetovne konkurence. Resda je nesrečen incident, v katerem sta fanta hudo poškodovala jadrnico, vplival na zbranost ekipe. Pristala sta na 38. mestu, v razvrstitvi držav pa bila 24., kar ne zadošča za nastop na olimpijskih igrah. Praznih rok so se na letalo vkrcale tudi Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan in Lena Koter, ki so se v jadralskem dvobojevanju prebile do drugega kroga. Štiri zmage, 11 porazov in 15. mesto so bili premalo - olimpijsko normo je prinašalo 9. mesto.
Hmeljak zanesljivo, Mrak-Černe v zadnjem hipu
V drugi polovici SP se je merilo še šest Slovencev. Kam kdo sodi, se je hitro izkazalo. Karlo Hmeljak je z laserjem vseskozi jezdil Londonu 2012 naproti in si (67., 33. po državah) prijadral olimpijsko vozovnico. Tekmeca Nika Pletikosa in Luko Domijana je pustil daleč za sabo, na 104. in 117. mestu. Aljaž Maslo je izkusil radosti v surferskem paradižu Avstralije, ne bo jih pa niti v Londonu 2012, saj je bil na deski skromen - 79.
Tina Mrak in Teja Černe sta jadrali nekonstantno, dan pred koncem sta uprizorili svojo najslabšo predstavo. “Ker nisva imeli več česa izgubiti, sva zadnji dan sklenili tvegati vse. Nedvomno je bil to eden najinih najbolj razburljivih trenutkov,” se razpleta spominja Mrakova.
Prvo finalno regato sta Portorožanki končali na petem mestu. “Trener je na čolnu sešteval točke, vendar nama ni povedal, kakšen je vrstni red po devetih regatah. Rekel je samo - še eno tako rabimo, punce! Potem sva grebli do konca. Posrečilo se nama je 11. mesto in to je bilo dovolj,” je nejeverno pripovedovala Tina Mrak. S Černetovo sta se v skupnem seštevku z 17. izstrelili na 13. mesto med državami in Sloveniji v nekoč paradni disciplini 470 prijadrali še tretjo olimpijsko normo.
JANA PINES
