Zdaj je na vrsti francoska pentlja

NOVA GORICA > Rožnato majico je na cilju zasluženo oblekel Tom Dumuoulin, a daleč od tega, da bi si Nizozemec lahko lastil naziv gospodarja Gira. Tudi zato je bila 100. dirka po Italiji ena najzanimivejših in zavoljo konkurence najmočnejših v novem tisočletju. Zasuki so se kar vrstili, že napisani scenariji pa so po zaporedju padali v vodo. Res pa je, da je bila zmaga 26-letnega Dumoulina v zraku vse od prvega kronometra, v katerem je prizadejal najmočnejši udarec konkurenci. Po zmagi na ciljnem vzponu v Oropi je praktično že imel etiketo domala nedotakljivega. Ko je zadnji teden Gira še nekajkrat premešal karte, se je Dumoulin znašel tudi v kočljivih položajih, iz katerih pa se je praviloma izvlekel.

Ob spletu neugodnih okoliščin bi si Nizozemec kaj lahko nabral zaostanek, ki ga na nedeljski vožnji na čas ne bi mogel nadomestiti. Nairo Quintana, morda tudi zaradi predvidenega nastopa na dirki po Franciji, na gorskih etapah ni odstopal od konkurence, kot so tudi upoštevaje moč njegove ekipe nekateri predvidevali. Po videnem je bil Nizozemcu še najbliže Vincenzo Nibali. Lanski zmagovalec je Giro izgubil v prvih dveh tednih oziroma v ciljnih vzponih na Blockhaus in Oropo, ko je morda celo nekoliko precenil svoje sposobnosti. Z leti je Nibali postal pravi dizel. Čeprav je zavoljo peklenskega zaključka v gorah in navitega ritma v karavani velika večina kolesarjev vozila na skrajnem robu svojih zmogljivosti, je Sicilijanec v tretjem tednu v praksi še enkrat pokazal, da zna izrabiti sleherno priložnost za pridobitev dragocenih sekund, ki so odločale o zmagovalcu 100. Gira.

Dumoulinu zavoljo vrhunskih sposobnosti v vožnji na čas napovedujejo še precej zmag na največjih etapnih dirkah v prihodnosti. Tudi na dirki po Franciji, ki pa je vendarle poglavje zase. To vedo tudi slovenski kolesarji, ki so na preostalih tritedenskih etapnih dirkah že imeli zelo vidne vloge. Jani Brajkovič je tako dvakrat oblekel majico vodilnega na dirki po Španiji, z etapno zmago na Vuelti pa se lahko pohvali Idrijčan Borut Božič. Na Giru se je po zaslugi Jana Polanca nadaljeval niz slovenskih etapnih zmag. Zdaj seveda vsi čakamo, da bo kdo stopil v ospredje tudi na Touru, kjer bo od 1. do 23. julija na očeh Primož Roglič. Lani je dobil drugo vožnjo na čas Gira, v prvi se je na las približal Dumoulinu in rožnati majici. Slovenski kolesarji je še niso oblekli. Polanc jo je med dvema pobegoma že imel na sebi, na koncu pa je z enajstim mestom dosegel tretjo najboljšo slovensko uvrstitev v skupnem seštevku Gira. Dvakrat je med deseterico dirko po Italiji doslej končal le Tadej Valjavec.

Večina slovenskih kolesarjev je imela vlogo pomočnikov in po rezultatih sodeč so svoje naloge opravili uspešno. Morda so pri Orici (Luka Mezgec), Bahrain Meridi (Luka Pibernik) in Team Emiratesu (Polanc, Matej Mohorič) pričakovali še kakšno (etapno) zmago več. Pri Cannondalu Kristijana Korena je etapna zmaga Pierra Rolanda in deseto mesto Davideja Formola v skupnem seštevku gotovo potešila moštvene apetite. Jan Tratnik pa je na svojem krstnem Giru v dresu CCC Polkowice z vidnima dosežkoma v kronometru celo presegel lastna pričakovanja.

ALEŠ SORTA