Zidane tudi proti (italijanskim) duhovom iz preteklosti

Kaj sta pokazala prva dva kroga lige narodov (LN) v spremenjenem reprezentančnem koledarju? Predvsem, da se pristop k zgoščenemu razporedu, ko ekipe čakajo štiri tekme v enajstih dneh, razlikuje, odvisno tudi od moči ekip in selektorskih zamisli.

Nekatere tako imenovane velesile, ki si to lahko privoščijo, so se v tem reprezentančnem oknu odločile za širok nabor nogometašev in obsežne rotacije na prvih dveh tekmah. To v prvi vrsti velja za novince na selektorskih klopeh, ki pa imajo že precej (klubskih) izkušenj pri vodenju kakovostno in značajsko močnih kolektivov.

Povezane zgodbe

Zgodbe Francije, Nemčije in Italije povezuje tudi to, da letos niso izpolnile svojih ciljev, ki jih je krojil ameriški mundial. Francozi so bili denimo razočarani tudi po izpadu v polfinalu. Poimensko naj bi bili še močnejši kot leta 2018, ko so prišli do naslova, ali štiri leta kasneje s prebojem v finale. Naposled jih je v Ameriki zasenčil (španski) kolektiv.

Didier Deschamps pa je po ducatu let prepustil selektorsko klop galskih petelinov nekdanjemu reprezentančnemu soigralcu Zinedinu Zidanu, ki je sicer prej treniral le en klub, a kakšnega. Kraljevega. Z Realom je osvajal največje lovorike in potem potrpežljivo čakal, da se je sprostilo mesto na francoski klopi, ki ga je edina resnično zanimala. Da (napadalnega) talenta ne manjka, je še enkrat več kljub odsotnosti poškodovanega Kyliana Mbappeja in korenitim posegom v udarno enajsterico po obračunu s Turčijo potrdilo še drugo gostovanje v Belgiji.

Naposled je imeniten zmagoviti zadetek dosegel Michael Olise, ki je to pot vstopil s klopi za drugo minimalno zmago v skupini A1 LN, v kateri želi Zidane predvsem dobiti vpogled, kakšne rešitve ponuja razkošen francoski kader. Zato bosta preostali tekmi v tem reprezentančnem oknu in novembrska dvoboja svojevrstno spoznavno obdobje za Zidana pred marčevskim začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Grška kuhinja

Podobna ugotovitev velja tudi za Jürgna Kloppa, ki si je po skoraj desetletnem obdobju za krmilom Liverpoola vzel trenerski premor. Kdo ve, morda bi znova zaplul v klubske vode, če se ne bi Julian Nagelsmann z Nemčijo spotaknil že na prvi izločilni oviri na svetovnem prvenstvu (SP) v Ameriki, torej v šestnajstini finala. Sicer pa se Nemcem, potem ko so leta 2014 v Braziliji osvojili naslov, dvakrat zapored ni uspelo prebiti iz skupinskega dela.

Da Klopp vendarle nima čarobne paličice, sta potrdili uvodni tekmi v skupini A2 LN, v kateri s polnim izkupičkom nenadejano vodi Grčija. V gosteh je najprej premagala Srbijo, nato pa še Nemčijo, ki se bosta v iskanju prve zmage pomerili jutri v Münchnu. Za vse Grke, ki bi želeli prisostvovati obračunu z Nizozemci, pa bo stadion solunskega Paoka za 30.000 gledalcev občutno premajhen.

Pariška simbolika

Zanimivo bo videti tudi kakšno bo ozračje za prvo Zidanovo tekmo v vlogi selektorja na pariškem Saint Denisu, torej stadionu, kjer je Francijo kot igralec leta 1998 popeljal do prvega naslova svetovne prvakinja. S tem se simbolika ne konča. Tekmec bo Italija, proti kateri je po razvpitem udarcu z glavo v prsi Marca Materazzija v finalu mundiala 2006 končal svojo reprezentančno pot. Za naše zahodne sosede je po četrtem naslovu, vsaj kar zadeva SP, šlo vse navzdol.

V naslednjih dveh izvedbah mundiala so se poslovili že po skupinskem delu, a so se tja vsaj uvrstili. Za razliko od zadnjih treh izvedb, ki so jih spremljali kot gledalci. Potem ko se jim je prvič zalomilo za rusko SP 2018, so ustoličili Roberta Mancinija, ki jih je tri leta kasneje popeljal na evropski vrh.

Zato je bil šok še toliko večji, ko so Italijani v dodatnih kvalifikacijah za mundial 2022 v Katarju doma izpadli prav proti Makedoncem. Mancini je sicer preživel brodolom, a se je zameril italijanski javnosti, ko je v naslednjih kvalifikacijah za EP zapustil domačo reprezentanco in sprejel denarno precej donosnejšo ponudbo iz arabskega sveta, kjer pa so se mu sorazmerno hitro zahvalili.

Potem ko je Italija pod taktirko Gennara Gattusa ostala tudi brez ameriških sanj in se je krovna nogometna organizacija v Rimu soočala z notranjimi pretresi, so se znova spomnili Mancinija. Začetek LN z domačim porazom proti Belgiji je bil vse prej kot spodbuden, zato pa je več upanja vlila prepričljiva zmaga v Turčiji, pri čemer je selektor v udarni enajsterici aktiviral osem novih obrazov. Očitno se je izplačalo, a kako blizu oziroma daleč od nogometne elite je (še) Italija, bo pokazal obračun s Francijo.