Zidanovo odkritje je Casemiro

CARDIFF > Kdo je bil ključni mož tretjega Realovega zmagoslavja v zadnjih štirih letih? Junakov je bilo veliko. Brez Cristiana Ronalda seveda ne gre. Portugalec je z goloma proti Juventusu še obogatil svojo strelsko bero. Luka Modrić in Toni Kroos sta mojstrsko poveljevala sredini igrišča. kapetan Sergio Ramos pa obrambi. Isco je bil morda najvidnejši Realov posameznik v končnici sezone. Pravo odkritje Zinedina Zidana pa je Casemiro.

Če kdo, potem prav nekdanji as francoske reprezentance ve, kako najbolj učinkovito deluje madridski ustroj na igrišču. Pred 15 leti se je Zidane v dresu Reala v finalu, prav tako so igrali na Otoku, v škotskem Glasgowu, veselil zmage nad Bayerjem iz Leverkusna z 2:1, sam pa se je nemara veselil najlepšega gola v zaključnih dvobojih lige prvakov. V sobotnem zadetku Maria Mandžukića je sicer dobil močno konkurenco, a učinek je bil enak. Spet je slavil Real. Za Zidanovo trenersko poslanstvo pri Realu pa je pomembnejši nek drug podatek. Leta 2002 je imel ob sebi oziroma za sabo rojaka Clauda Makeleleja, ki mu je ščitil hrbet.

Real je z 12. lovoriko še povečal svojo prednost med najbolj trofejnimi klubi v ligi prvakov oziroma pokalu državnih prvakov. Najbližji zasledovalec Milan, ki je kot zadnji v letih 1989-90 povezal zaporedna naslova v elitnem klubskem tekmovanju, jih ima sedem. Tretje mesto si delijo Bayern, Barcelona in Liverpool s petimi lovorikami.

Temnopolti Francoz je bil svoj čas pojem zadnjega zveznega igralca, ki ga je v zasedbi Reala uspešno koristil Vicente Del Bosque. Tudi potem, ko se je pod taktirko takratnega in sedanjega predsednika Reala Florentina Pereza začela zbirati zasedba galaktikov. Del Bosque, ki je nato postal trofejni selektor Španije, in Makelele, ki je pozneje osrečil Joseja Mourinha pri Chelseaju, sta kljubovala nakupovalni mrzlici do vzajemnega odhoda leta 2003. Takrat se je za Real začelo sušno obdobje, ki so ga v domačem prvenstvu prekinili štiri leta pozneje, ko je Zidane že sklenil nogometno pot. Očitno pa mu spomin dobro služi, pomaga pa seveda tudi nogometna logika.

Perez je po svetovnem prvenstvu leta 2014 za 80 milijonov evrov iz Monaca pripeljal v ekipo Jamesa Rodrigueza, ki je zablestel na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Kolumbijca, ki je v Realovi zvezni vrsti sprva igral ob nezamenljivih Modriću in Kroosu, je Zidane v Cardiffu poslal kar na tribuno. Casemiro, ki se je medtem uveljavil tudi v brazilski reprezentanci, je že lani imel pomembno vlogo v osvojitvi lige prvakov, letos pa se je dokončno uveljavil. Zidanu je prinesel želeno obrambno ostrino, ravnotežje v igri, a tudi zadetke. Če Makelele v 94 nastopih za Real ni dosegel gola, jih je 25-letni Casemiro v dresu kraljevega kluba to sezono dosegel kar šest. Dva v ligi prvakov sta bila res dragocena.

Zapomnili so si jih predvsem v Italiji. Proti Napoliju je na prvi tekmi osmine finala postavil končnih 3:1 in utrl pot Realu do napredovanju. Proti Juventusu je v drugem polčasu, ko je kraljevi klub uveljavil svojo (telesno) moč, tudi z nekaj sreče obnovil Realovo vodstvo z 2:1, kar mu je na stežaj odprlo vrata do lovorike.

ALEŠ SORTA