Zmaga prinaša medaljo, do katere pa vodi težka pot

Slovenija je že z uvrstitvijo v polfinale nemara presegla pričakovanja. Treba je vedeti, da so na pragu zaključnega turnirja osmerice ostali olimpijski prvaki Francozi, že po prvi tekmi pa so s Kitajske odpotovali svetovni prvaki Italijani, ki včeraj niso osvojili niti niza proti ZDA. Pred polfinalom je težko karkoli napovedovati, dvanajst zmag Japoncev v rednem delu lige narodov (LN) šteje malo ali nič pred soočenji za medalje.

Tudi najtesnejša zmaga Slovencev nad Poljaki na prvem od treh turnirju ligaškega dela v okviru jutrišnjega soočenja nima prave teže. Tako kot tudi ne enak izkupiček desetih zmag in dveh porazov, s katerim sta se Slovenija in Poljska uvrstili na zaključni turnir v Ningboju. Aktualni evropski prvaki so resda včeraj v zadnjem četrtfinalnem paru oddali drugi niz Ukrajincem, a so v nadaljevanju vendarle dokazali, da imajo precej kakovostnejšo zasedbo.

Poljaki so nemara ekipa, ki od vrhunskih reprezentanc izkazuje največjo stanovitnost, ko gre za uvrstitve v zaključne boje. Na lanskem svetovnem prvenstvu so bili tretji, leta 2024 pa so osvojili srebro na olimpijskih igrah. Septembra bodo skušali ubraniti celinski naslov, še prej pa lovoriko v LN, v kateri je Nikola Grbić prihranil kakšnega aduta za polfinale. Jasno je, da mora Slovenija oddaljiti tekmece od mreže, po drugi strani pa pokazati zanesljivost pri sprejemu, sicer ji bo težka predla.

Poljaki so dosegli kar 14 točk iz bloka, kjer je s svojimi 217 centimetri prednjačil Bartlomei Liemanski. Še za tri centimetre je denimo višji od Saša Štalekarja, ki je proti Turkom v prvi postavi zamenjal poškodovanega Alena Pajenka. Karta presenečenja na položaju centra pa bi lahko bil Janž Kržič, ki se v novi sezoni seli v Romunijo. Seveda bo šlo tudi za dvoboj udarnih Roka Možiča in Nika Mujanovića na eni ter Wilfreda Leona in Bartlomeja Boladža na drugi strani. • aso