Žnidarčič ostaja kralj brzic
Kajakaški klub Soške elektrarne je v soboto v Trnovem ob Soči gostil tekmo slovenskega pokala. Gostitelji so se veselili zmag Nejca Žnidarčiča v spustu in Alje Kozorog v absolutni konkurenci ter Tineta Kanclerja med mlajšimi člani v slalomu.
TRNOVO > Prireditev na naravnih brzicah je v času velikega pomanjkanja tekmovanj zaradi pandemije v sotesko pod Trnovim privabila tudi tekmovalce iz Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Veslače je s servisnega mostu in velikih skal spodbujalo precej gledalcev, ki so videli nekaj vrhunskih mojstrov slaloma in spusta v svetovnem merilu.
Najmočnejša konkurenca se je zbrala v najbolj prestižni olimpijski disciplini, v slalomu kajakašev, kjer je srebrni iz Rio de Janeira, Hrastničan Peter Kauzer s časom 77,91 vsem pokazal hrbet. Do srebra je priveslal Nemec Stefan Hengst (78,12), do brona pa najboljši mlajši član dneva, član Soških elektrarn Tine Kancler (78,52). Dobre pol sekunde zaostanka za šampionom Kauzerjem je zanj lep dosežek: “Tempo veslanja je bil presenetljivo dober, saj imam s študijem na fakulteti za strojništvo te dni veliko dela in sem bil z mislimi pri ponedeljkovem izpitu. To je dober obet pred izbirnimi tekmami za ekipo, ki naj bi jeseni tekmovala na evropskem prvenstvu in v svetovnem pokalu.”
Oživitev prizorišča velikih tekem
Kajakaški center Trnovo, kjer se je leta 1991 odvijalo tudi svetovno prvenstvo, kasneje pa (v glavnem v spustu) še vrsta mednarodnih tekmovanj, je za slalomska tekmovanja ponovno oživila ekipa 30 prostovoljcev Soških elektrarn pod vodstvom Bora Šavlija. V dveh mesecih vikend akcij so klubski delavci ob pomoči domačinov, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, spet očistili težko prehodne bregove in obnovili sistem nosilcev in žičnih prenosov za postavljanje vratc. Center naj bi vabil slalomiste tudi v prihodnjih sezonah - če le ne bo kakšne prehude povodnji, ki bi uničila opravljeno delo.
V ženski konkurenci sta se za najvišjo stopničko zmagovalnega odra pričakovano borili zadnja leta najboljši Slovenki. Svetovna prvakinja, Ljubljančanka Eva Terčelj, je bila s časom 87,79 in dvema sekundama prednosti še pretrd oreh za finalistko Ria 2016, Uršo Kragelj (89,79), za katero je težko obdobje: “Pozimi sem se ukvarjala s poškodbo rame. Zadnji del njene sanacije še teče. Počasi se vračam. Takšne tekme so zame dobrodošle. Tokratna je bila zaradi naravnega okolja in številnih gledalcih najlepša, čeprav je bilo nekaj težav. Na naravni vodi pač vodostaj niha. Med tekmo je upadal, čemur smo se morali prilagajati z linijami, organizatorji pa s premiki vratc.”
Odlično tudi kanuisti
Tudi vožnje s kanuji so postregle z lepo konkurenco in domačimi uspehi. Svetovni prvak iz leta 2017, član Tacna Benjamin Savšek (81,72) je dobil dvoboj z bronastim z lanskega SP, adutom Soških elektrarn Luko Božičem (83,73), ki pa zre predvsem v prihodnost: “Nismo več navajeni na naravne proge. Bilo je nekaj težav s prilagajanjem, a sem vesel, da smo s to tekmo malce obudili spomine na stare čase. Hitrost veslanja še ni v ospredju. Treniram tako, da bi bil pred jesenskim začetkom mednarodne sezone odlično pripravljen. Potem bo na vrsti boj za mesto v olimpijskem čolnu, za katerega smo kar štirje precej izenačeni kandidati.”
Mesto ima Slovenija na olimpijskih igrah zagotovljeno tudi v konkurenci kanuistk, kjer je vso konkurenco ugnala domačinka Alja Kozorog, v zadnjem obdobju daleč najboljša Slovenka v tej disciplini. Pred drugouvrščeno Leo Novak iz Tacna je nabrala za skoraj sedem sekund prednosti in se veselila opravljenega pred sezonskim premorom: “Za mano je zelo prijeten zaključek prvega dela sezone. Do izraza je prišlo poznavanje reke. Direktna linija tu še zdaleč ni najhitrejša. Narediti je treba marsikateri taktičen lok, da se najbolj ugodno prebiješ skozi brzice. Sedaj pa bo na vrsti nekaj dni počitka, potem pa pridejo na vrsto priprave v Pragi.”
Spust je doma v Sloveniji
Medtem ko so se nekateri slalomisti z naravno vodo očitno mučili, so se specialisti za spust, ki večinoma tekmujejo v takšnem okolju, v Trnovem počutili kot doma - na čelu z večkratnim svetovnim prvakom, Solkancem Nejcem Žnidarčičem, ki je tudi na Soči dokazal, da je še vedno kralj sprinterskega spusta. Njegovemu času (34,81) sta se dokaj približala Ljubljančana Simon Oven (svetovni prvak v dolgem spustu, 35,86) in Anže Urankar (36,09).
“V sezoni, ki je ob odpovedih zaradi pandemije skoraj ni bilo, se je lepo tako vrniti domov in se na cilju pri 30 stopinjah Celzija ohladiti v vodi, ki jih ima 14. Tekmovalno dogajanje je v naši disciplini še zelo negotovo. Morda bomo v jeseni imeli dve tekmi svetovnega in štiri tekme evropskega pokala. Vmes bom skušal vzdrževati tekmovalne občutke na mednarodnih tekmah v Avstriji. Na srečo smo slovenski kajakaši močna ekipa v svetovnem merilu, kar je v takšni sezoni za motivacijo še posebej pomembno.”
Vrnitev na slalomsko že napol pozabljeno Trnovo ob Soči je bila organizacijsko, po odmevnosti in rezultatih zadetek v polno. Nad tem se je na koncu veselil tudi trener Soških elektrarn Borut Javornik: “Dosegli smo številne uvrstitve med najboljše tri po kategorijah - vse do elitne članske konkurence, kjer se je Urša Kragelj dobro vrnila po poškodbi, Tine Kancler pa je ob obilici študijskega dela naredil odličen rezultat. Če ne bi bilo dotika in dveh kazenskih sekund, bi se mu pod vrhom pridružil še Niko Testen. Luka Božič je kot izkušen tekmovalec še v obdobju, ko gradi pripravljenost za glavne jesenske tekme. Vsi dobro trenirajo, za motivacijo in preverjanje ter premikanje svojih meja pa manjkajo močne mednarodne tekme.”
Sezona slovenskega pokala se bo nadaljevala 25. julija v Solkanu.
