Žoga je nepredvidljiva
Bojana Jokiča in Marka Šulerja sicer ne moremo šteti za Primorca, a si njihove uspehe delno lahko lasti tudi novogoriški nogometni klub.
JOHANNESBURG> Gorenjec in Korošec sta v njem igralsko dozorela ter se pod vodstvom Pavla Pinnija prebila v reprezentanco, predvsem pa se izučila za zahteven zahodnoevropski trg. Njuni mesti v prvi enajsterici sta zabetonirani, o vtisih v Afriki pa sta včeraj povedala naslednje:
> Bojan Jokič: “Mislim, da smo se kar dobro privadili na afriški način življenja, na hrano, zrak, temo, ki pride prej kot pri nas. Šele danes, ko smo imeli trening bolj zgodaj, smo začutili vročino, ki jo nismo pričakovali. Igrišče je trdo. Ko se polije, pa postane zelo spolzko. Z namestitvijo smo zadovoljni, saj nam nič ne manjka. Če nastopi kakšna težava, to razumemo, saj nismo v Sloveniji. A se o tem pogovorimo in zadeve rešimo. Res je, da še nikoli nismo bili toliko časa skupaj ter da to ni preprosto. Dobro je, da imamo blizu trgovski center, kamor gremo na sprehod, na kavo. Ljudje so zelo prijazni, veseli. Ostalo pa je brez posebnosti.”
> Marko Šuler: “Za nas je nastopilo nekaj novih okoliščin. Danes je bil drugačen trening, bolj zgoden, tako da se je pulz hitro dvignil. Malo drugače je kot na Kronplatzu, ker smo nenehno na tej višini. Opazili smo, da žoga na dolge razdalje, sploh z določenim udarcem, leti malo drugače. Je še nekoliko bolj nepredvidljiva. A to ni neka velika ovira. Zato pa tudi imamo treninge, da se vidi določene stvari, da nas ne presenetijo na tekmi. Tudi za nasprotnike bodo razmere enake, tako da ni razlike.” DES
