Bohinj za dolg LB kot Trakošćan za mejo

BOHINJ> Kot sta napovedala premiera v izjavah po enournem pogovoru, se bodo sedaj strokovnjaki, visoki predstavniki za nasledstvo obeh držav ter drugi sodelavci v okviru tihe diplomacije takoj lotili dela na tehničnih podrobnostih dogovora, slovenski premier pa pričakuje, da bo problem rešen v treh mesecih.

Kot je pojasnil Pahor, sta se s hrvaško kolegico dogovorila o smeri rešitve, ki bo “skladna z izpolnjevanjem sporazuma o nasledstvu in ne bo omejevala osnovnih pravic posameznikov”, torej “bo zadovoljila pričakovanja ljudi, ki jih bremeni ta problem”. Gre za “pravno utemeljeno, pravično in obetavno smer”, s katero lahko odpade še zadnje vprašanje med Hrvaško in EU, ki bi lahko predstavljalo zavoro pri njenem približevanju EU, je dejal Pahor.

V skupnem imenu je izrazil tudi upanje, da bo Hrvaška pred koncem leta končala pogajanja z EU. Kosorjeva pa je dejala, da smer rešitve temelji na “mednarodnih dogovorih, ne da bi omejevali pravice posameznikov”.

Odklepanje vrat

“To, kar so bili pogovori v Trakošćanu pred natanko letom dni za vprašanje meje, to danes pomenijo pogovori v Bohinju za rešitev vprašanja deviznih varčevalcev in Ljubljanske banke,” je dejal Pahor, Kosorjeva pa mu je pritrdila. Dodala je, da tako kot je Trakošćan pokazal, “kako odkleniti vrata” do rešitve težkega vprašanja meje, ki je obremenjevalo odnose med državama, je prepričana, da današnji pogovor “odklepa vrata k rešitvi še nekaterih odprtih vprašanj, predvsem pa vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke”.

Premiera nista pojasnila, za kakšno rešitev gre, glede na to, da bo rešitev temeljila na sporazumu o nasledstvu, ki določa rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, pa bo verjetno šlo za nov krog teh pogajanj, katerih prvi krog se je leta 2002 končal brez dogovora.

Vsem enako kakovostno življenje

Pahor je izrazil še zadovoljstvo, da sta v pogovorih s premierko potrdila odločitev vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča o meji “omogočimo vsem ljudem, ki jih kakorkoli zadeva nerešeno vprašanje meje, da živijo enako kakovostno življenje kot tisti, ki tega problema nimajo”. Dodal je, da to velja tudi za Joška Jorasa, ki sicer gladovno stavka že dva tedna, ker mu hrvaška policija ne dovoli odstraniti zapornice na dovozni poti do njegove domačije, čeprav mu je to piransko okrajno sodišče omogočilo.

Oba premiera sta še poudarila, da jima pred natanko letom dni nihče ni verjel, da bosta na gradu Trakošćan na Hrvaškem uspela doseči dogovor, ki je nato novembra privedel do sklenitve arbitražnega sporazuma o meji. Kot je slikovito dejal premier Pahor, si takrat niso niti politiki niti državi “zaupali čuvati niti narisane ovce”.

Premiera sta se tudi zavzela za nadaljevanje procesa Brdo, torej sodelovanje držav regije pri političnih in drugih vprašanjih. Pri tem pa sta približevanje Hrvaške EU označila kot pomembno za varnost in perspektivo celotne regije. Premier Pahor je še napovedal, da se bo čez kak mesec sestal s predstavniki hrvaških društev v Sloveniji in se seznanil s tem, kako razvijajo svojo identiteto.

Mostovi prijateljstva

Premiera, ki sta se po letu dni srečanj obojestransko naslovila s prijateljema, sta tudi izrazila zadovoljstvo, ker sta v tem letu uspela zgraditi mostove prijateljstva in zaupanje med državama. Hrvaška premierka pa je še Slovence kot “dobre sosede in velike prijatelje” v času turistične sezone povabila na Hrvaško.

Izjavam premierov, ki jih je na prostem ob Bohinjskem jezeru spremljalo okoli 80 akreditiranih slovenskih in hrvaških novinarjev ter fotografov, je bilo navzočih tudi nekaj turistov. Pri nekaterih sta se premiera kratko ustavila in se rokovala ter spregovorila nekaj besed.

STA

Foto: STA