Vsi mi smo Varšavska ulica
Varšavska ulica v Zagrebu je simbol državljanskega upora proti korumpiranim političnim elitam. Zdi se, da se s tem danes domala vsi strinjajo. Zastavlja pa se vprašanje: bodo zagrebški Varšavski sledile še druge “varšavske” ulice? Tudi pri nas, v Sloveniji?
Zgodba je sila preprosta, pa vendar prav zato paradoksalna. Zagrebčani, ki jim je kaj do lastnega mesta in lastnega dostojanstva, so se uprli gradnji podzemne garaže in poslovno-stanovanjskega objekta na Varšavski, eni najbolj priljubljenih ulic v središču Zagreba. Minuli četrtek so meščani z mirnim zborovanjem hoteli preprečiti začetek gradbenih del, a zaman. Gradbeniki so bili hitrejši. Ulico so zagradili, preprečili ljudem prehod, celo stanovalcem ulice odredili, naj si omislijo druge, daljše poti do svojih stanovanj. Težki gradbeni stroji so se že zarili v asfalt, drevesa, ki so domačinom in stanovalcem dajala senco in s svojim zelenjem oživljala ulico, so padla. Prihitele so močne policijske sile in zavarovale dostop na gradbišče. Čeprav so demonstranti svoje nezadovoljstvo izražali na miren način, so jih policaji začeli na silo vleči stran, jih trpati v interventna vozila, jih odvažati v zapor. Aretirali so 144 demonstrantov, med njimi veliko uglednih Zagrebčanov.
A policijsko nasilje je podžgalo še hujši odpor meščanov in širše javnosti. V naslednjih urah in dneh se je protest širil in krepil, število protestnikov pred gradbiščem in v sosednjih ulicah je naraščalo. Ljudski gnev se je usmeril proti političnim strankam, v enaki meri proti vladajoči HDZ in opozicijski SDP. Na izredni seji se je zbrala tudi zagrebška mestna skupščina, ki je zaradi dogodkov v Varšavski ulici zahtevala odstop župana Milana Bandića. Ta naj bi bil najbolj odgovoren za stanje v središču Zagreba. Zahtevali so tudi takojšnjo prekinitev gradbenih del. Odstop župana je zahtevalo 2000 protestnikov. Ti so v javnih nastopih opozarjali na koruptivno povezanost politike in zasebnega interesa. Zasebni investitor Hoto Grupa namreč gradi med bloki pri Varšavski ulici poslovno stanovanjsko poslopje, vredno sto milijonov evrov, mesto Zagreb pa naj bi z javnim denarjem zgradilo sporni vhod v garažo z Varšavske ulice.
“Mafija, mafija,” je vzklikala razjarjena množica. “Župana Bandića v zapor!” Igralka Urša Raukar, ena najbolj aktivnih protestnic, je prebrala manifest za Varšavsko. “Dovolj nam je politike, ki dovoljuje krajo in uničevanje javnih površin in naravnih bogastev, dovolj nam je politike, ki sprejema ukrepe v prid privatnega kapitala, stroške pa moramo plačevati vsi.” Raukarjeva je s prstom pokazala na sedež HDZ: “V tej stavbi sedijo ljudje, ki so krivi za grozne stvari.” Protestniki so nanizali imena ministrov, ki imajo svoje deleže v podjetjih, ki sodelujejo v gradbenem projektu na Varšavski ulici. “Državljani so končno ugotovili, s kom imajo opravka,” je v časopisu Danas zapisal Miloš Vasić. “S ciničnimi in pohlepnimi strankami tako na oblasti kot v opoziciji (...) Stranke so izdale interese volilcev, se za denar prodale tajkunom (...) Na oblasti je samo ena stranka, stranka ekstremnega centra in lačnih riti, ki se skrivajo za posušenimi figovimi listi neoliberalizma.”
Kaj je razkrila Varšavska? Da je znamenita državljanska nepokorščina, ki se je tako bojijo vsi notranji ministri, danes edina garancija za obstoj demokracije. Oblast pošilja nad demonstrante policijo, da bi zavarovala svoje interese in interes kapitala. Včeraj v Beogradu, danes v Zagrebu, jutri mogoče v Ljubljani ali Kopru. V imenu ljudstva jemlje ljudstvu svobodo. Javne površine, ki naj bi pripadale vsem in o katerih naj bi vsi odločali, spreminja v zasebne. Ljudi spreminja v pasivizirane tlačane potrošništva. To svojo od zunaj vsiljeno pasivnost zdaj ljudstvo kot orožje usmerja proti oblasti. V Zagrebu so ljudje pokazali, da je upor možen. Kdo bo naslednji?
ROBERT ŠKRLJ
