130 let od smrti Dostojevskega

Svet
, posodobljeno:

Danes mineva 130 let od smrti pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Velikan ruske in svetovne književnosti, ki je s svojimi deli aktualen tudi v 21. stoletju, je utemeljil psihološki realizem 19. stoletja in utrl pot eksistencializmu 20. stoletja.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Dostojevski se je rodil 11. novembra 1821 v Moskvi kot drugi od sedmih otrok. Pri 16 letih je izgubil mater, dve leti kasneje očeta. Kmalu po materini smrti je odšel na Vojaško inženirsko akademijo v Sankt Peterburgu. V tem mestu je napisal prve romane in novele s tematikami svobode, človekove osebnosti in njenega razvoja, med njimi tudi Zločin in kazen (1866). Njegovo prvo delo, roman Bedni ljudje, je izšlo leta 1846.

Obsojen je bil na smrt

Tri leta kasneje so ga zaprli in obsodili na smrt zaradi članstva v radikalni skupini Petraševskega, vendar ga je car Nikolaj I. pomilostil in obsodil na večletno prisilno delo v taborišču v Sibiriji, kjer je zbolel za epilepsijo.

Leta 1857 se je poročil z Marijo Dimitrijevno Isajevo in se čez dve leti vrnil v Sankt Peterburg, kjer je začel izdajati več literarnih revij, med drugim tudi politično revijo Vremja. Leta 1864 ga je močno prizadela ženina smrt zaradi jetike, začel je kartati in izgubljati denar. Da bi se izognil svojim upnikom, je potoval po Zahodni Evropi.

Vprašanje dobrega in zla

V feljtonskem romanu Ponižani in razžaljeni (1861) je odprl vprašanja dobrega in zla. Ta so postala ena izmed vodilnih tem njegovega ustvarjanja in se povezovala z obnovo krščanskega izročila na podlagi ljudske kulture. S povestjo Zapiski iz podtalja (1864) stopijo v ospredje fantastični realizem, analiza zavesti in nezavednega.

Znova se je poročil leta 1867. Strast do iger na srečo je premagal s pomočjo svoje druge žene Ane Grigorjevne in se posvetil literarnemu ustvarjanju. V tem obdobju je napisal svoja najpomembnejša dela, upovedana z dialogi in notranjimi monologi junakov, kot so Idiot (1867-1868), Besi (1871-1872) in Bratje Karamazovi (1879-1880).

Za razumevanje njegovega dela je pomemben Dnevnik pisatelja (1876-1877), kjer se posveča dogajanju v takratni Rusiji in svetu. V knjigi so objavljeni tudi spomini in več kratkih novel, ki v podobi in besedi "podtalnega človeka", osamljenega in odtujenega individualista, razkrivajo eksistencialne probleme novodobnega človeka.

Dostojevski je umrl je 9. februarja 1881 za posledicami krvavitve v pljučih.

STA