15 let daytonskega mirovnega sporazuma

Sporazum je določil, da sestavljata državo entiteti Federacija Bosne in Hercegovine, ki je bila sicer ustanovljena že marca 1994 v Washingtonu, in Republika srpska. Medtem ko je mednarodna skupnost pozdravila uspešna pogajanja v Daytonu, pa v BiH s sporazumom, ki glede na vojno v Bosni, ni določil ne zmagovalca ne poraženca, ni bil nihče najbolj zadovoljen. Bošnjaški voditelj Alija Izetbegović je rekel, da sporazum verjetno ne pomeni pravičnega miru, vendar je pravičnejši od nadaljevanja vojne. Bosansko-hercegovski Srbi so bili razočarani, ker so pričakovali delitev Sarajeva, poleg tega niso dobili izhoda na odprto morje. Bosansko-hercegovski Hrvati so se morali posloviti od svoje paradržave v BiH Herceg-Bosne in živeti naprej z Bošnjaki v skupni entiteti.

V vojni razdejana Bosna in Hercegovina se je znašla pred ogromnimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi problemi. Že na začetku je prišlo do velikega političnega problema, ker se je iz sarajevskih primestnih občin, ki so po mirovnem sporazumu pripadle Federaciji BiH, izselilo okoli 50.000 Srbov, ki niso hoteli pod novo oblast. S položaja je bilo treba spraviti Radovana Karadžića, predsednika Republike srpske, ki ga je Mednarodno sodišče v Haagu za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, obtožilo za masovni pokol Bošnjakov po padcu Srebrenice julija 1995. Odstranil ga je, česar Evropa ni bila sposobna, ameriški diplomat Richard Holbrooke, glavni arhitekt mirovnega sporazuma za Bosno.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carl Bildt se je moral namučiti, preden je spravil na prvo sejo tri novoizvoljene člane državnega predsedstva v nekem hotelu na obrobju Sarajeva. Bosansko-hercegovski Srbi so v začetku bojkotirali delovanje osrednjih skupnih ustanov in organov. V Mostarju so se vrstili incidenti na etnični podlagi. Povratek ogromnega števila beguncev in notranje razseljenih oseb na svoja ognjišča so ovirali nacionalisti in politični skrajneži, kar je imelo za posledico požiganje hiš in fizične napade na begunce.

V petnajstih letih so o razmerah v BiH in o uresničevanju mirovnega sporazuma razpravljali na številnih mednarodnih konferencah in sestankih. Splošna ugotovitev je bila, da uresničevanje daytonskega sporazuma, kljub določenemu napredku, ki ga ni bilo mogoče zanikati, prepočasi poteka in da najpomembnejše naloge niso uresničene. Zaradi tega je Zahod večkrat posegel po odločnih ukrepih zoper nasprotnike in zaviralce sporazuma. Svet za uresničevanje miru v Bosni, organ mednarodne skupnosti za nadzor nad uresničevanjem daytonskega sporazuma, je visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH povečal pooblastila, znana kot “bonnska”, s katerimi je lahko odstranil s položajev visoke politične in državne funkcionarje, ki niso spoštovali daytonskega sporazuma, ter ukinil zakone in ukrepe. Na osnovi teh pooblastil so visoki predstavniki odstavili s položajev vrsto vodilnih politikov, med prvimi predsednika Republike srpske. Zahodne diplomacije so si prizadevale, da bi v BiH omejili moč največjih nacionalnih strank in da bi prišle na oblast politične sile, privržene daytonskemu sporazumu in napredku države.

Zaradi neučinkovitosti državnih ustanov in organov ter nejasnosti okoli nekaterih vprašanj, kot je npr. lastništvo državnega premoženja, se je v BiH kmalu pojavila zahteva posameznikov o spremembi daytonskega sporazuma oziroma njegovi nadgradnji. Toda Zahod o kašnem Daytonu II ni hotel niti slišati. Bosansko-hercegovski Hrvati so, nezadovoljni s svojim položajem v federaciji in boječ se majorizacije Bošnjakov, sprožili zahtevo po ustanovitvi tretje, t.j. svoje entitete, kar je ostalo neuresničeno. Pojavile so se še druge zamisli. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je predlagal kantonizacijo cele BiH in njeno demilitarizacijo, kar so bosansko-hercegovski Srbi in tudi Bošnjaki zavrnili. Slednji so smatrali, da je treba razorožiti ves Balkan, ne samo BiH, ki ne bo več dopustila, da bi se znašla pred napadalcem goloroka, kot se je zgodilo na začetku oboroženega spopada v BiH.

V zadnjem obdobju se je zgodilo za BiH dosti pomembnega. Nekdanji voditelj bosansko-hercegovskih Srbov Radovan Karadžić se zagovarja pred haaškim sodiščem. Nekateri poveljniki vojske bosansko-hercegovskih Srbov so bili zaradi zločina v Srebrenici pred istim sodiščem obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Prav tako poveljniki Hrvaškega obrambnega sveta, vojske bosansko-hercegovskih Hrvatov. S sodiščem so se soočili visoki predstavniki paradržave Herceg - Bosne. Kazen je doletela tudi poveljnika Armade Bosne in Hercegovine. Vlada Srbije je sprejela deklaracijo, s katero je obsodila zločin v Srebrenici.

BiH je z Evropsko unijo podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki ji odpira vrata v Unijo, za kar mora izpolniti vrsto pogojev. Pomembno sporočilo je prišlo z Mednarodnega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, da za člana predsedstva BiH lahko kandidirajo tudi pripadniki manjšin, ne samo Bošnjakov ter bosansko-hercegovskih Srbov in Hrvatov, kakor določa daytonski sporazum. Evropska unija je sprejela vizumske olajšave za vstop bosansko-hercegovskih državljanov na območje schengenskega sporazuma.

Z leti je postalo očitno, da je zgodovinski daytonski sporazum postal preozek, da bi na njegovi osnovi v BiH uveljavili evropska načela delovanja demokratične države. Tvorci sporazuma so čez leta priznali, da v njem npr. ne bi smeli določiti tričlanskega predsedstva države in ne dopustiti troje vojsk in troje policij. Celo Richard Holbrooke je izjavil, da naziv Republika srpska namiguje na samostojno državo. Nekateri skeptiki na mednarodni sceni pa so ves čas trdili, da daytonski sporazum ne bo rešil BiH. Nekdanji ameriški veleposlanik na Hrvaškem William Montgomery je še pred kratkim izjavil na sarajevski televiziji, da bo BiH razpadla.

Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi perečih gospodarskih in političnih razmer v BiH, kjer je ogromna množica brezposelnih. Združene države Amerike in Evropska unija spodbujajo ustavne spremembe, ki naj bi omogočile, da bi se BiH preobrazila v državo, ki se bo sposobna priključiti evro-atlantskim povezavam. Amerika zopet kaže velik interes za stabilizacijo Bosne, kar sta potrdila ob svojem obisku v Sarajevu ameriški podpredsednik Joseph Biden in državna sekretarka Hillary Clinton. V razpravah in polemikah o ustavnih spremembah je bilo slišati mnenje posameznikov iz bosansko-hercegovskih logov, da bi bilo treba Republiko srpsko ukiniti. Iz entitete so zagrozili z možnostjo, da bi se Republika srpska lahko osamosvojila in odcepila od BiH. Z ameriškega vrha in iz Bruslja so sporočili, da se na osnovi daytonskega sporazuma ne more odcepiti noben del BiH.

Prvi paket predlogov o ustavnih spremembah je pred štirimi leti zavrnila parlamentarna skupščina BiH. Zaradi različnih interesov strank in političnih elit je propadel sporazum iz Pruda, nato še t.i. “butmirski proces”. Predlogi za bolj učinkovito delovanje države, o enem predsedniku države, večjem parlamentu in močnejši vladi so ostali brez podpore. Splošne volitve so bile v BiH opravljene oktobra letos. Zdaj mednarodna in domača bosansko-hercegovska javnost pričakujeta, da bodo politični dejavniki v BiH sami prevzeli odgovornost za dosego dogovora o korenitih ustavnih spremembah, ki bi med drugim zmanjšal politične napetosti v državi. V tem procesu naj bi mednarodna skupnost sodelovala bolj kot partnerka in svetovalka. Neuspeh bi BiH oddaljil od priključitve k Evropski uniji.

DRAGO MIROŠIČ

Članek izraža osebno oceno avtorja, zaposlenega v Ministrstvu za zunanje zadeve

Moški z otrokom na pokopališču Potočari pri Srebrenici, kjer so pokopane žrtve pokola iz leta 1995Dado Ruvic