16 občin Notranjske, Istre in Krasa bo odpadke sortiralo v Logatcu

KRAS > “Če bo vse tako, kot pričakujemo, bomo pravočasno, z vso dokumentacijo oktobra vložili popolno vlogo za dodelitev subvencije iz kohezijskega sklada,” je dejal Gašpar Gašpar Mišič po srečanju kraško-brkinskih županov v Komnu.

Nato bodo občine začele postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2015 naj bi center sprejel prve pošiljke odpadkov. Letno naj bi sprejel, sortiral in oddal v predelavo do 50.000 ton smeti.

Toliko odpadkov bo predvidoma proizvedlo 200.000 prebivalcev 16 občin. Trenutno je količina sicer večja, obsega okrog 60.000 ton.

“Računamo, do bomo do leta 2015 zmanjšali količino odpadkov na 40.000 do 45.000 ton. Glede na to, da je CERO NIK dimenzioniran na 50.000 ton, računamo, da bi lahko sprejeli nanj tudi določene druge občine ali odpadke, da bi jih tam ločevali in vozili v nadaljnjo proizvodnjo ali predelavo. Namen vsega tega je, da razumemo, da so odpadki surovina in da je odlaganje v naravi nesmiselno,” pove Gašpar Gašpar Mišič.

Podoben bo skladišču

V polemikah o lokaciji centra opaža zavajanje javnosti, čeprav se sam delno strinja z oceno, da je bila prva lokacija na Lomu, znotraj Nature 2000, res sporna. Predvsem zato, ker ima občina Logatec dve primerni lokaciji v industrijskih conah.

“Odločili smo se za tisto, ki je logistično in prostorsko bolj dostopna in okoljsko bolj sprejemljiva. Zagotovo pa bo CERO-NIK navzven videti kot skladiščni prostor, niti ne proizvodna hala in tudi ne bo oddajal takih emisij, kot si nekateri mislijo,” zagotavlja.

Prinesel bo nova delovna mesta, poudarja: “Svetniki občine Logatec projekt podpirajo, nekateri so se pač odločili tako ali drugače nagajati le zato, ker so na drugem političnem bregu, vendar je projekt koristen za vse.”

Iskali bodo najcenejšo deponijo

O lokaciji deponije za odlaganje preostanka odpadkov, ki bo ostal po sortiranju, se bodo občine še uskladile. “Za preostanek odpadkov se sploh ne bojimo, ker je to le 20 odstotkov skupne količine. To bo majhna količina, in kjerkoli bo država dopustila, da so delujoče deponije, se bomo odločili za tisto, ki bo najbližja in najbolj poceni. To je že vključeno v našo ceno. Želimo si, da bi bila cena med 60 in 100 evrov za tono,” pravi.

Od 50 ton pripeljanih odpadkov jih bo kot ostanek odloženih le pet do sedem ton. Odlaganje te količine bo lahko stalo celo 130 ali 150 evrov na tono, vendar bo povprečna cena za 50 ton nižja, je prepričan Mišič, ki zagotavlja, da deponije zagotovo ne bo v občini Logatec.

>“Nevzdržno stanje”

Gotovo je tudi, da so notranjske, istrske in kraške občine zelo zainteresirane za uspeh projekta, saj jim država že dolgo žuga z zaprtjem obstoječih odlagališč.

Kraško-brkinske občine si v tem času prizadevajo za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za sežansko odlagališče (do leta 2015), Koper in Piran pa sta se že morala soočiti z zaprtjem “svojega” odlagališča in dodatnimi stroški, ki jih morata - ob državni zamrznitvi cen odvoza in odlaganja odpadkov - gospodinjstvom subvencionirati.

“Občino Koper to stane 10.000 evrov na dan, to stanje je nevzdržno,” meni Mišič in napoveduje protest občin proti zamrznitvi cen.

TINA ČIČ