70 delavcev gradbenega podjetja Gratim že od oktobra ni dobilo plač
Skupina tujih gradbenih delavcev podjetja Gratim preživlja težke mesece. Delodajalec jim dolguje plače vse od oktobra, tako da so v stanovanju sredi Sežane, ki je prav tako v lasti Gratima, ostali lačni in obupani. Gibanje Nevidni delavci sveta bo nanje opozorilo s protestom v sredo pred občino in uradom za delo v Sežani.
SEŽANA> Gratimovci so kot kooperanti Kraškega zidarja zgradili domala vse gradbene projekte v Sežani, tudi skupno infrastrukturo in bogastvo. “Zato naj se v reševanje te problematike vključi tudi lokalna skupnost,” zahtevajo v gibanju Nevidni delavci sveta.
Obljube in grožnje
Včeraj, ko smo se pogovarjali z delavci Gratima, jih je v stanovanju v središču sedela Sežane le peščica, zato so se bali izpostavljati z imeni in priimki. Nekateri so namreč šli domov v Bosno, vsaj za nekaj časa. “Tam imajo vsaj kaj jesti,” pravi naš sogovornik, ki tudi prihaja iz Bosne. “Mi, ki smo ostali tu, jemo, kar dobimo od socialne službe, kakšno konzervo ...,” pravi. In poudarja: “Mi smo delavci, ne krademo in ne delamo problemov. Hočemo samo svoj zaslužen denar.”
Lastnik domžalskega gradbenega podjetja Gratim Mesud Ibričić dolguje vsakemu že več kot 3000 evrov za oktobrsko, novembrsko, decembrsko in januarsko plačo. “Samo obljublja, da plača bo, bo, bo, a nič od tega ni res,” pravi delavec, ki v Sloveniji dela že več let. Ibričić se nam včeraj ni oglasil na mobilni telefon.
Tudi apartma sredi Sežane, v katerem jih živi 12 in za katerega plačujejo vsak po 150 evrov stanarine na mesec, je “od gazde”.
Država omogoča takšno sramoto
Vseh 55 v Sežani in 15 v Kopru je delavcev iz tretjih držav in so zato povsem odvisni od delodajalca. Problem je tem večji, ker je tudi stanovanje, v katerem živijo, “od gazde” in mu plačujejo po 150 evrov najemnine na mesec, pri čemer se jih je še do nedavnega v enem apartmaju gnetlo po 12.
V gibanju Nevidni delavci sveta opozarjajo, da jih ima delodajalec tako še bolj v pesti in računa na njihovo pokornost; izguba stanovanja bi namreč zanje pomenila bodisi izgubo dovoljenja za bivanje (za tiste z začasnim bivališčem) bodisi izgubo prijave bivališča in s tem izgubo vseh pravic iz dovoljenja za stalno bivanje.
“Poleg neuresničenih obljub so ti delavci deležni celo groženj, kar je še en primer poslovne kulture, ki ji botruje država z določanjem režima izkoriščanja migrantskih delavcev,” opozarjajo v gibanju Nevidni delavci sveta. 30 gratimovcev je tako oropanih že moralo zapustiti Slovenijo.
KATJA GLEŠČIČ