8. marec: poudarjen pomen enakih možnosti

LJUBLJANA> Po noveli zakona o državni upravi, ki je začela veljati marca lani, so dotedanji samostojni urad vlade za enake možnosti s 1. aprilom lani ukinili. Kot ena od služb je prešel pod ministrstvo za delo, ki je tako začelo opravljati naloge, ki jih je dotedanji urad opravljal v skladu z zakonoma o enakih možnostih žensk in moških in ter o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Prav tako tudi zagovornik načela enakosti od prevzema vladne službe nadaljuje z delom pri omenjenem ministrstvu. Kot so navedle najverjetnejše koalicijske partnerice, je bilo zato smiselno, da se ministrstvo poimenuje skladno s svojimi pristojnostmi.

Pod ministrstvom je urad izgubil simbolni pomen

Sociologinja Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani poudarja, da je imela ustanovitev urada za žensko politiko leta 1992 za vprašanja enakosti žensk in moških velik simbolni pomen. “Še večji pa je bil zaradi njegovega statusa, saj je bil samostojen vladni urad odgovoren zgolj predsedniku vlade,” je opozorila. Urad je po njenih besedah v 90. letih prejšnjega stoletja odigral tudi vlogo pri ozaveščanju javnosti o pomembnih vidikih neenakosti žensk, kot so npr. nasilje nad ženskami, seksizem v jeziku ali nadlegovanje na delovnem mestu.

S preimenovanjem v urad za enake možnosti in razširitvijo njegovega delokroga je izgubil del teže in simbolnega pomena, še večji udarec pa je bila ukinitev urada oziroma njegova umestitev pod ministrstvo za delo, pravi. S tem je po njenih besedah postal eno od delovnih področij ministrstva. “Nima več funkcije nadzora nad sprejemanjem zakonodaje ali celo naloge pisanja nove zakonodaje po lastnem premisleku, ampak po naročilu nadrejenih. Tako je urad izgubil ves simbolni pomen iz 90. let, izgubil je stik z različnimi organizacijami in društvi, ki delujejo v civilni družbi,” je opozorila.

Preimenovanje ministrstva izraža vsaj razumevanje v smeri poudarjanja tega delovnega področja v imenu, pravi Antić Gabrova. “Ali se bo to odražalo tudi v njegovem dejanskem vplivu in moči znotraj ministrstva, pa se bo še pokazalo,” je poudarila.

Če bi želeli v teh časih okrepiti vpliv takšne institucije, bi bilo po njenem mnenju vsekakor treba znova temeljito premisliti, kakšen je bil namen njene ustanovitve in kakšna so pričakovanja njenega delovanja v spremenjenih okoliščinah.

“Družbene okoliščine so se od 90. let bistveno spremenile, vsakdanje življenje žensk tudi, pojavili so se novi problemi, ki bi jih moral urad obravnavati in jim namenjati svojo pozornost tako z javnim opozarjanjem na te probleme kot tudi s predlogi za spremembo zakonodaje,” navaja.

Čedalje več žensk tudi v policiji in Slovenski vojski

Letos sicer mineva 40 let, odkar je bila v Sloveniji na delovno mesto miličnik pripravnik razporejena prva ženska. Danes je v policiji zaposlenih 2041 žensk, kar je 24,26 odstotka vseh zaposlenih. Med njimi jih je 1122 na delovnih mestih pooblaščenih uradnih oseb, 919 pa na strokovno-tehničnih delovnih mestih.

Začetki delovanja vojske v samostojni Sloveniji pa segajo v leto 1991 in že takrat so bile v učnih centrih zaposlene tudi prve pripadnice, med njimi nekaj častnic. V Slovenski vojski je zdaj 7407 pripadnikov stalne sestave, med njimi pa je 1138 žensk ali 15,36 odstotka vseh zaposlenih v SV. Med njimi je 126 častnic, 101 podčastnica, 452 vojakinj in 209 vojaških uslužbenk. Med 440 civilnimi osebami v SV je 186 žensk, kar pomeni 42 odstotkov vseh civilnih oseb.

STA