80.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije

Kot je povedala Ivanka Gale z Inštituta za varovanje zdravja, zdravstveno tveganje zaradi rabe pesticidov običajno ni tako veliko kot v primeru mikrobiološke onesnaženosti. Zdravstveni problem lahko predstavlja dolgotrajno uživanje teh snovi. Akutni učinek pa ima voda, onesnažena z nitrati, pri dojenčkih do tretjega meseca starosti, taka voda pa ni primerna niti za nosečnice in doječe matere.

Kakovost pitne vode je v Sloveniji dobra, kar na splošno velja predvsem za velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 10.000 prebivalcev, in deloma srednja z do 10.000 prebivalci. Največjo mikrobiološko onesnaženost pa so odkrili na območjih, ki oskrbujejo od 50 do 500 prebivalcev, pri katerih je bilo neskladnih 54 odstotkov vzorcev.

Približno tretjina prebivalcev Slovenije uporablja pitno vodo, ki je pred uporabo ni treba posebej pripravljati. Na malih oskrbovanih območjih in zlasti na podeželju pa je mikrobiološka kakovost pitne vode bolj problematična (predvsem zaradi fekalij) in lahko pride do akutnih izbruhov bolezni, poudarja Galetova.

V obdobju med letoma 2004 in 2007 je bilo v Sloveniji skoraj tisoč sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki so bili vključeni v monitoring. Skupaj so oskrbovali približno 92 odstotkov prebivalcev. "Tako približno osem odstotkov prebivalcev ne ve, kakšna je kakovost pitne vode, ki jo uporabljajo," je še dejala Galetova. STA