AAG na Barcolani s protesti proti plinskim terminalom

TRST> Približno 20 aktivistov AAG je okrog 10. ure z dvema ploviloma, opremljenima s transparenti in zastavami, krenilo proti prvi boji regatnega polja Barcolane. Gre za mirne proteste, incidentov na morju pa ne pričakujejo, je za STA dejal predsednik AAG Vojko Bernard.

Bernard je po končni akciji pojasnil, da so se boji na regatnem polju uspeli približati do 100 metrov razdalje, bližje pa jih policija in pristaniška uprava nista pustili. Kot je še dejal, jih je s svojimi plovili prišlo podpret tudi nekaj domačinov. Akcija je po njegovem uspela.

Med sponzorji regate investitor terminala

Kot opozarjajo v AAG, je med sponzorji regate prav investitor gradnje kopenskega terminala v Žavljah, španska družba Gas natural. Po mnenju Francija Malečkarja verjetno tudi ni naključje, da je italijansko okoljsko ministrstvo soglasje za terminal na morju izdalo v tednu pred regato.

Morebitna postavitev uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu bi po besedah Malečkarja pomenila konec ribiške dejavnosti v Tržaškem zalivu in na širšem območju Jadrana. Zaradi varnostnih con bi terminala pomenila tudi konec vseh pomorskih dejavnosti, vključno s pristaniškimi dejavnostmi v Kopru, Trstu in Tržiču.

“Povsem nesprejemljivo je, da se v območju 15 kilometrov lahko zgradita dva terminala z uplinjevalnikoma,” v zvezi z gradnjo terminala na morju pravi italijanski aktivist Roberto Giurastante. Tveganje, ki bi ga prinesel morebitni terminal na morju, bi se po njegovem prištelo varnostnim tveganjem zaradi že obstoječih industrijskih objektov v zalivu.

Izsiljevanje?

Odobritev italijanskega ministrstva za gradnjo terminala na morju je prišla le malo zatem, ko je Evropska komisija konec septembra Italiji izdala opomin zaradi preprečevanja industrijskih nesreč v Tržaški pokrajini, poudarja. Potezo si je po njegovem mogoče razlagati tudi v političnem kontekstu, in sicer kot “neke vrste odgovor Italije, s katerim sporoča, da bo v primeru blokade terminala v tržaškem pristanišču odobrila gradnjo terminala na morju”.

“Mislimo, da Italija dobro ve, da ne bo nikdar imela obeh terminalov, poskušajo pa izsiliti, da bi domov prinesli vsaj enega. Ker bo nasprotovanja treba skoncentrirati na terminal na morju, si italijanske oblasti morda mislijo, da bomo popustili pri terminalu v Žavljah, kar pa se ne bo zgodilo,” pravi. Oba projekta sta po njegovih besedah del enotne pritožbe, ki jo je AAG že predložila Evropski komisiji.

Slovenija bi morala na evropskem sodišču vložiti že pred časom napovedano tožbo v zvezi z gradnjo terminala v Žavljah, je še prepričan Giurastante. Nasprotovati pa bi morala tudi ostalim dovoljenjem, ki so jih italijanske oblasti izdale v zvezi z gradnjo terminala na morju in podvodnega plinovoda med Žavljami in Tržičem.

Edina razlaga - umazani posli v ozadju

Malečkar ob tem poudarja, da je nerazumljivo, da je bil načrt za terminal na morju odobren kljub temu, da sta tako slovenska kot italijanska strokovna komisija v nekaterih pogledih, predvsem glede prometa na morju, prišli do enakih zaključkov. “Če to oboji vemo in če italijanska oblast to vseeno dovoli, mora biti zadaj nekaj drugega,” pravi. Drugače kot z "umazanimi posli" si tega po njegovem ni mogoče razlagati. STA