AAG piše Evropski komisiji o nevarnostih žaveljskega terminala
Danes je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green na Generalni sekretariat evropske komisije naslovila prijavo, v kateri dokazuje, da bi načrtovani plinski terminal v Žavljah resno ogrozil varnost okoliških prebivalcev.
JESENICE> Eden glavnih krivcev za nastalo situacijo so po mnenju AAG javne ustanove, ki z zakoni niso zaščitile varnosti državljanov, temveč so s prikrivanjem nevarnosti pripomogle k temu, da je projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu dobil zeleno luč za izgradnjo.
V dokumentih prikrivali dejansko stanje
V dokumentih, ki so jih člani AAG poslali Evropski komisiji, so predstavili dejansko število in lego velikih industrijskih obratov v bližini načrtovanega plinskega terminala, dodali pa so tudi sliko iz projektne dokumentacije za terminal, ki lokacijo prikazujejo kot prazno in nenaseljeno.
Ponarejena dokumentacija?
Evropski komisiji so posredovali tudi izjavo o tveganju v primeru gradnje plinskih terminalov iz leta 2000. Dokument kot največjo možno nesrečo predvidela vžig rezervoarjev nafte z eksplozijam in požari, ki bi bili nevarni za ljudi, kot manjše nesreče pa je predvidela izlitje nafte v morje pri pretakanju iz ladij. Dokumenti iz leta 2004 in 2006 pa kot tveganje omenjajo samo možnost izliva v morje, medtem ko so večje nevarnosti za prebivalce povsem prekrili.
Gre za očitno ponaredbo dokumentacije o tveganju varnostne študije iz leta 2000, ki je bila leta 2004 spremenjena, sprejeta in potrjena s strani organov, ki so bili odgovorni za ocenjevanje vplivov uplinjevalnika, so prepričani v AAG.
Prikrivanje industrijskih objektov
Dodali so še dokumente, ki lažno prikazujejo, da določeni industrijski objekti niso v bližini bodočih terminalov, čeprav bi zaradi njihove bližine v primeru morebitne nesreče zaradi domino efekta to imelo katastrofalne posledice za prebivalstvo.
V projektu tudi ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj, ki bi bile zaradi lahke dostopnosti bodočega plinskega terminala dokaj enostavno izvedljive, dodajajo v organizaciji, navajajo v AAG.
Najslabša od 8500 možnih leg
Gre za absurdno in najbolj nesprejemljivo lego od vseh 8500 možnih točk za postavitev terminala v Italiji, saj je ta zaliv zelo zaprt in ima plitvo morje, poleg tega ima tudi nadpovprečno gost promet, gosto naseljeno obalo z vzpetinami, pa tudi že obstoječo nevarno industrijo in pristaniško dejavnost, v prijavi AAG piše komisiji.
Geografsko slepo črevo
Italija se je za to lokacijo po poročanju AAG odločila zato, ker je to geografsko nekakšno slepo črevo, ki je z dveh strani obdano s Slovenijo, in če bi prišlo do terorističnega napada, bi posledice najbolj občutili prebivalci Trsta in bližnjih slovenskih in hrvaških krajev. V takem primeru bi lahko naenkrat umrlo od 120.000 do 150.000 Tržačanov, prebivalcev Slovenije in Hrvaške, ki živijo v bližnjih mestih in naseljih, dodajajo v AAG.
Okoljske posledice bi bile katastrofalne
V Tržaškem zalivu je zelo gost morski promet, zaradi česar obstaja velika možnost, da se zgodijo nesreče s tankerji. V primeru nesreče bi bile okoljske posledice katastrofalne, saj je ta del zaliva zelo ozek, še ocenjujejo v organizaciji.
Tega objekta zaradi varnosti in ogrožanja zdravja ljudi ne smejo zgraditi na tem prostoru, so prepričani v AAG.
NR