Afero LuxLeaks bo preiskovala posebna komisija Evropskega parlamenta

BRUSELJ > Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so danes razpravljali o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije o aferi LuxLeaks, ki je razkrila davčne ugodnosti za multinacionalke v Luksemburgu. Konferenca predsednikov ni podprla ustanovitve komisije, čeprav so Zeleni zbrali potrebnih 25 odstotkov podpisov evropskih poslancev.

Namesto tega so se večje politične skupine - Evropska ljudska stranka (EPP), socialdemokrati (S&D), Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter liberalci (Alde) - strinjale z ustanovitvijo "posebne komisije", ki je parlamentarni instrument z manj pooblastili in z manjšim obsegom preiskovalnih pristojnosti.

Sopredsedujoči skupine Zelenih Philippe Lamberts je v sporočilu za javnost po današnjem sestanku dejal, da je bila odločitev predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza in vodij večjih političnih skupin povsem politična. "Ne obstajajo namreč pravne ali postopkovne ovire, ki jih ne bi bilo mogoče enostavno rešiti. Predlagana preiskovalna komisija, ki je imela potrebno podporo evropskih poslancev, je najmočnejše preiskovalno orodje, ki je na voljo Evropskemu parlamentu, in je torej najprimernejši odgovor na resna vprašanja, ki so v središču pozornosti zaradi afere LuxLeaks."

Kot dodaja, vodje večjih političnih skupin z blokado ustanovitve preiskovalne komisije ogrožajo vlogo parlamenta kot demokratično izvoljene institucije EU in vzbujajo dvom v verodostojnost parlamenta in EU kot celote.

"Degradiranje predlagane preiskovalne komisije v 'posebno komisijo' pomeni znižanje standardov odziva Evropskega parlamenta na afero LuxLeaks, čeprav je to druga najboljša možnost. Čeprav je jasno, da se ne bi strinjali s posebno komisijo, če ne bi bili podvrženi pritiskom, je težko doumeti, zakaj voditelji večjih političnih skupin blokirajo polno preiskavo," se sprašuje Lamberts.

Evropski parlament je novembra lani na zahtevo evroskeptikov in skrajne desnice zaradi afere LuxLeaks glasoval o nezaupnici predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. Bivši luksemburški premier jo je brez težav prestal, a ob opozorilih poslancev, da bodo pozorno spremljali njegova dejanja.

Juncker je sicer zatrdil, da ni bil osebno vpleten v dogovore luksemburških oblasti z multinacionalkami, in poudaril, da je ureditev spornih davčnih odločb zakonita in ne obstaja le v Luksemburgu, ampak v 23 članicah unije.

STA