Ahmadinedžad razburil Američane

Svet
, posodobljeno:

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je v četrtek na prvem dnevu splošne razprave 65. Generalne skupščine Združenih narodov predstavil tri teorije o terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA. Ameriški diplomati so protestno zapustili prizorišče.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je s svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov razburil Američane
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je s svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov razburil Američane Reuters

NEW YORK> Ahmadinedžad je predstavil tri teorije o napadih: prva je ta, da so napade izvedli teroristi, druga, da so jih organizirali deli ameriške vlade, da bi pomagali gospodarstvu in rešili "sionistični režim" (Ahmadinedžad s tem misli na Izrael), tretja teorija pa je, da so napad sicer izvedli teroristi, vendar ob odobravanju ZDA, ki so napade izkoristile za naskok na Afganistan in Irak.

Američani protestno zapustili dvorano

Ahmadinedžad je nastopil na popoldanskem delu razprave, ki se je sicer začela že zjutraj. Ameriška zasedba je med njegovim govorom odšla iz dvorane, tiskovni predstavnik misije ZDA pri ZN Mark Kornblau pa je Ahmadinedžada obsodil, da zastopa obsojanja vredne in predvidljive zlobne teorije zarote, hkrati pa izreka še antisemitske žaljivke.

Protesti pred palačo

Iranski predsednik, proti kateremu so zunaj palače narodov potekale demonstracije, je zaradi zadnjih sankcij proti Iranu kritiziral Varnostni svet ZN, pozval pa je tudi k ukinitvi pravice veta.

Pred iranskim predsednikom so svoj govor že imeli predsednik Generalne skupščine ZN Joseph Deiss, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, švicarska predsednica Doris Leuthard, zunanji minister Brazilije Celso Amorim in ameriški predsednik Baracka Obama.

Brazilska kritika vojne v Iraku

Kot prvi predstavnik držav bi moral tudi letos nastopiti brazilski predsednik Lula da Silva, ki pa je zaradi bližajočih se volitev ostal doma. Brazilski zunanji minister Amorim je pohvalil napredek lastne države v boju proti revščini, povedal je tudi, da Brazilija posebno pozornost posveča Afriki.

Hkrati je obsodil ameriški embargo proti Kubi in izrazil upanje, da se je svet iz primera vojne v Iraku naučil, da je treba zavrniti slepo vero v obveščevalna poročila, prikrojena političnim ciljem.

STA