Ali bo Hrvaška prodajala otoke?
Novinarska ugibanja, ali se bo hrvaška vlada med reševanjem finančnih težav države odločila tudi za prodajo otokov, so izzvala številne negativne odzive.
ZAGREB> Kot poroča časnik Slobodna Dalmacija, bi bila za državni proračun boljša rešitev podelitev koncesij za neizkoriščene vojaške komplekse ob hrvaški obali. Poslanec Istrske demokratske skupščine (IDS) Damir Kajin pa je ocenil, da prodajo otokov patentirala prav Hrvaška, ki je po Kajinovih besedah že prodala srce naroda, kot so banke in naftne ter telekomunikacijske družbe.
Od 1246 hrvaških otokov je 688 takih, ki so v večinski zasebni lasti, hrvaška vlada pa je leta 2007 določila, da ima država pravico do prvega nakupa, kar je zaenkrat preprečilo razprodajo otokov, ki veljajo za enega od največjih hrvaških narodnih bogastev.
Hrvaška vlada sicer ne more prodati jadranskih otokov, če ti niso v lasti države. Pri tem pa na ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo ter v uradu za upravljanje z državnim premoženjem ne vedo, koliko ozemlja na otokih je v državni lasti. Hrvaška ima sicer 1246 otokov oziroma 3529 kvadratnih kilometrov ozemlja na njih.
Na ministrstvu pa pravijo, da ne razmišljajo o prodaji otokov, temveč o prodaji določenih delov otokov, saj so otoki pomorska dobrina in si jih ni možno prilastiti v celoti. Če pa bi že določili število otokov, ki so v državni lasti, bi morali pred prodajo spremeniti zakon o pomorskih dobrinah in določila o zaščiti obalnega pasu, ob tem opozarja splitski časnik. Da bi privabili potencialne vlagatelje, bi morali spremeniti tudi namen zemljišč na otokih, ki so večinoma namenjena za kmetijske dejavnosti in na njih gradnja ni možna. STA