Ali bo Španija deležna “posebne obravnave”?

BRUSELJ> Potem ko so v Madridu v soboto po dolgotrajnem zanikanju potrebe po pomoči vendarle napovedali, da bodo zanjo zaprosili, so članice območja evra sporočile, da so španskim bankam pripravljene pomagati z do 100 milijardami evrov.

Rehn: Španija ne bo deležna “posebne obravnave”

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn poudarja, da za Španijo ne bo veljala nikakršna “posebna obravnava”. A dejstvo je, da bo pomoč Španiji drugačna od pomoči Grčiji, Irski in Portugalski, čeprav je neznank še precej.

Ni še znano, od kod bo območje evra črpalo pomoč španskim bankam - iz začasnega kriznega sklada (EFSF) ali stalnega (ESM). Slednji naj bi sicer začel delovati sredi julija, a za zdaj je nemogoče oceniti, ali bo ta cilj uresničen, saj vse članice, med njimi tudi največji Nemčija in Francija, pogodbe o ESM še niso ratificirale. Ne glede na to, od kod bodo prišla posojila španskim bankam, ta ne bodo izplačana iz evropskega sklada neposredno bankam, temveč bodo šla skozi roke države.

Španijo ne čaka program bolečih varčevalnih ukrepih

A bistvena razlika je v tem, da za Španijo ne bo pripravljen program pomoči z nizom zahtev po bolečih varčevalnih ukrepih in strukturnih reformah, katerega izvajanje bi spremljala trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF. V Bruslju to utemeljujejo z besedami, da je iberska država na tem področju storila že dovolj.

Vloga IMF, ki je prispeval približno tretjino pomoči preostalim trem prejemnicam, v primeru Španije pa predvidoma ne bo sodeloval, ni povsem jasna. IMF bo pomagal opredeliti pogoje za pomoč, a ne bo imel ključne besede, so danes pojasnili v Evropski komisiji.

Glavno besedo pri določitvi pogojev za pomoč in ocenjevanju njihovega izpolnjevanja naj bi imela Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim organom za bančni nadzor (Eba) in Evropsko centralno banko (ECB), a “ekspertiza” IMF je dobrodošla, pravijo v Bruslju.

Španijo bo nadzoroval “revizorski kvartet”

“To torej ne bo trojka, ampak kvartet,” je dejal Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio v odziv na navedbe, da Madrid ne bo deležen nadzora “revizorske trojke”, kot pred njim Atene, Dublin in Lizbona, ter tako ne bo predal svoje suverenosti.

Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes opozoril, da bodo, potem ko bo Španija prejela pomoč za reševanje bančnega sektorja, nadzor nad špansko reformo finančnega sistema opravljali tako evropske institucije kot IMF. Na vprašanje novinarjev, ali bo nadzor v Španiji drugačen kot v Grčiji, na Irskem in Portugalskem, pa je v Berlinu odgovoril: “Ne, tudi v Španiji bo izvajanje programa nadzirala trojka, tako kot drugje.”

Točni pogoji pomoči še niso znani

Točni pogoji pomoči sicer še niso znani. Znano je, da bodo morale banke prejemnice pomoči predstaviti načrte prestrukturiranja, kar morajo že sedaj v primeru državne pomoči, in da bo EU nadzirala njihovo izvajanje. Koliko bank in katere banke naj bi dobile pomoč, še ni znano.

Prav tako ni jasno, kaj bi se zgodilo s posojili, če Španija ne bi spoštovala pravil glede višine javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, ki jih določata pakt za stabilnost in rast ter šesterček. Ta pravila naj bi sicer v primeru Španije omehčali.

Poleg tega za zdaj ni jasno, kako bodo posojila bankam vplivala na primanjkljaj, kar je v Španiji trenutno precej sporno vprašanje. V komisiji so poudarili, da je danes o tem še nemogoče sklepati, in dodali, da posojila seveda bodo vplivala na javni dolg.

Viri pri EU pravijo, da bo Španija, čeprav bo sama deležna pomoči območja evra, še naprej sodelovala pri pomoči Grčiji, Irski in Portugalski, od koder prihajajo očitki, da je iberska država deležna “posebne obravnave”.

Po nekaterih neuradnih navedbah je sicer Španija prisiljena zaprositi za pomoč, ker se želi območje evra karseda zavarovati pred morebitnimi pretresi na finančnih trgih po grških volitvah 17. junija.

STA