Ali služijo z darovano krvjo?
Direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino Igor Velišček je zanikal pisanje spletnega portala Pozareport, da naj bi se zavod okoriščal na račun zbrane krvi s krvodajalskih akcij. Minister za zdravje Tomaž Gantar je odredil izredni nadzor nad delom zavoda. Ker so obtožbe resne, jih bo ministrstvo za zdravje obravnavalo prioritetno.
LJUBLJANA> Direktor zavoda za transfuzijsko medicino Igor Velišček vse obtožbe portala, da naj bi zavod trgoval s krvjo in krvnimi pripravki ter izkupiček posojal izmišljenim podjetjem, zanika. Povedal je, da zdravila iz slovenske plazme za zavod proizvaja avstrijska podružnica ameriškega podjetja Octapharma, ki se kot edini ponudnik redno javlja na javne razpise zavoda. Zakaj se na razpise ne javljajo še druga podjetja, direktor zavoda ne ve. Ve pa, da je cena, ki jo je ponudila Octapharma za predelavo krvi, to je 207 evrov za liter, ugodna.
Velišček je prav tako zanikal navedbe portala, da naj bi vodstvo zavoda denar posojalo raznim “svojim podjetjem” v obliki posojil. “Zavod ne posoja prostih likvidnostnih sredstev podjetjem, ampak jih v skladu z zakonodajo nalaga v zakladniški račun ministrstva za finance in poslovnim bankam,” pravi in dodaja, da je ta denar namenjen izključno naložbam in izgradnji informacijskega sistema.
Minister odredil nadzor
“Obtožbe na račun zavoda za transfuzijsko medicino, ki se pojavljajo v medijih, so resne, zato jih bomo obravnavali prioritetno, saj gre za izredno občutljivo področje,” pa so sporočili z ministrstva za zdravje. Minister Gantar se je zato odločil za izredni upravni nadzor, v katerem bo pregledano delovanje in poslovanje zavoda. Na podlagi ugotovitev nadzora bodo sprejeti potrebni ukrepi.
V okviru nadzora pričakujejo tudi pridobitev podatkov glede oskrbe bolnikov s krvjo in posameznimi krvnimi komponentami ter z industrijsko izdelanimi zdravili iz krvi in plazme, zbrane na območju Slovenije, za katere so zavod za transfuzijsko medicino zaprosili 14. marca, po seji strokovnega sveta za preskrbo s krvjo.
Minister meni, da zaradi morebitnih nepravilnosti v delovanju zavoda nikakor ne sme biti ogrožen sistem prostovoljnega krvodajalstva, ki ima v Sloveniji izredno pozitivno in dolgo tradicijo ter temelji na solidarnosti in zaupanju državljank in državljanov v ta sistem.
V Sloveniji je sicer oskrba s krvjo zasnovana na podlagi usmeritev Sveta Evrope, to je na samozadostnosti tako krvi kot tudi zdravil, izdelanih iz krvi. To naj bi po nacionalnem programu dosegli do leta 2015.
STA