Alkoholizem, rana družbe
Slovenija nujno potrebuje dobra strokovna izhodišča za pripravo akcijskega načrta boja zoper alkoholizem, ki postaja vse hujši družbeni problem. O tem in o zmanjševanju škodljive rabe alkohola so pred dnevi razpravljali na prvi nacionalni konferenci o alkoholni politiki. Ta vprašanja so poleg zdravnikov predstavili še sociologi, psihologi in vsi, ki se pri delu soočajo s posledicami zlorabe alkohola in vpliva na zdravje ljudi.
ALKOHOLIZEM> Nacionalna konferenca o alkoholni politiki je skladna s ciljem evropske konference in spodbuja k mobilizaciji zdravstva ter širše skupnosti za uspešnejše razreševanje tega problema. Na njej so med drugim sodelovali zdravstveni delavci, predstavniki evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije, evropske zveze nevladnih organizacij za alkoholno politiko Eurocare, slovenski zdravstveni minister Dorjan Marušič in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.
Podlaga za zakon
Marušič se zavzema za to, da bi boju zoper zlorabo in odvisnost od alkohola namenili večjo družbeno skrb in pozornost. Slovenija namreč postaja alkoholna družba in v Evropi pri tem ni izjema.
V Evropi je alkohol tretji najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, med mladimi pa celo prvi. Strokovna izhodišča konference morajo biti po oceni ministra podlaga za podrobnejšo izdelavo nacionalnega dvoletnega akcijskega načrta in zakona o alkoholu in alkoholni odvisnosti.
Najnovejša britanska raziskava o odvisnosti od alkohola dokazuje, da gre za večjo nevarnost od prepovedanih drog, upoštevaje poguben vpliv na posameznika in družbo. Ocenjevali so posledice alkohola, heroina, kokaina, ekstazija in marihuane na organizem uživalca in na družbo. Upoštevali so še stroške za alkoholike v zdravstvu ali zaporu. Heroin, kokain in metamfetamini so sicer najbolj smrtonosna mamila, upoštevaje celoten učinek na družbo pa je alkohol usodnejši. Sledita mu heroin in kokain. Alkohol pogubi uživalca in uničuje njegovo okolico, načne vse telesne organe, povezan je z visoko stopnjo kriminala.
Slovenci - pijanci
Tudi pri nas so podatki o porabi alkohola podobni evropskim. Po statističnih podatkih spije vsak odrasel državljan pri nas na leto v povprečju od deset do 13 litrov čistega alkohola, kar nas uvršča celo v vrh svetovne lestvice.
Zaskrbljujoči so tudi podatki o alkoholu med mladimi. Lanskoletna raziskava med osnovnošolci navaja, da je alkohol prvič poskusilo že 89,3 odstotka otrok, starih v povprečju 9,48 leta.
Zgovoren je tudi podatek, da v Evropi v povprečju kar 1,3 odstotka bruto nacionalnega proizvoda (gre za 125 milijard evrov) porabimo za zdravljenje posledic škodljive rabe alkohola.
Ukrepi so nujni
Varuhinja Čebašek-Travnikova pogreša dobro in sistematično alkoholno politiko na državni ravni, ki ne sledi razmeram glede alkoholizma. Opozarja, da je Slovenija glede možnosti za kakovostno zdravljenje odvisnosti od alkohola v vrhu EU, vendar pa dodaja, da stroški takšnega zdravljenja ne bi smeli obremeniti zasvojenih z alkoholom.
Zavzema se za aktivnejše in učinkovitejše propagiranje zdravega življenjskega sloga z opozorili o škodljivosti alkoholizma. To se ji zdi pomembno zlasti zaradi velikega interesa kapitala, ki služi z alkoholnimi izdelki.
Krepitev pozitivnih zgledov
Zaostanek pri ustvarjanju nacionalne alkoholne politike omenja tudi Franc Hočevar, svetovalec predsednika države za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja. Navaja, da prav alkoholizem botruje velikemu deležu socialnih stisk, nasilja v družini in tudi poškodbam glave. V boju z alkoholno industrijo poziva k razvoju pozitivnih simbolov in zgledov za mlade.
Udeleženci se strinjajo, da je nujna mobilizacija celotne družbe v vseh porah skupnosti, ključno vlogo pa mora pri tem imeti zdravstvo. JA, STA
