Ameriška vlada za izgon Afganistanke prvič na posebno sodišče za izgon tujih teroristov
Ameriško pravosodno ministrstvo je prvič doslej pri posebnem sodišču za izgon domnevnih tujih teroristov, ki ga je kongres ustanovil pred skoraj 30 leti, vložilo zahtevo za izgon. Tako se je odločilo v primeru 47-letne Afganistanke Naziro Hadži Zada s stalnim prebivališčem v Teksasu, poročajo ameriški mediji.
Todd Blanche.
Foto: Xinhua/staMinistrstvo trdi, da je podpirala zaroto za izvedbo napada na dan predsedniških volitev leta 2024. Njen sin Abdulah Hadžii Zada je bil zaradi načrtovanja napada že obsojen na 15 let zapora. Skupaj s sostorilcem Nasirjem Ahmadom Tavhedijem naj bi skušal kupiti dve avtomatski puški in 500 nabojev za izvedbo napada z velikim številom žrtev, poroča televizija CBS.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je Hadži Zada prisegla zvestobo Islamski državi (IS) ter pomagala pri radikalizaciji družine in prikrivanju načrtov za selitev na območje pod nadzorom IS v Afganistanu. Velik del dokazov, na katere se sklicuje vlada, ostaja zaupne narave.
Vršilec dolžnosti pravosodnega ministra Todd Blanche je ob vložitvi zahteve dejal, da je bilo posebno sodišče ustanovljeno za izgon tujih teroristov, ki sploh ne bi smeli biti v ZDA.
Vendar pa Hadži Zada ima dovoljenje za delo in bivanje v ZDA (zeleno karto) in v skladu z zakonodajo imajo zakoniti stalni prebivalci pravico do odvetnika, ki ga imenuje država, čeprav ta odvetnik z obtožencem ne sme deliti zaupnih dokazov, poroča CBS, ki dodaja, da za zdaj še ni znano, kdo zagovarja priseljenko.
Glede na sodne dokumente je bil njen zakonski partner med letoma 2009 in 2016 zaposlen v letalski bazi Bagram v Afganistanu, zeleno karto pa je prejel v okviru programa za Afganistance, ki so med vojno pomagali ameriškim silam.
Hadži Zada doslej sicer ni bila obtožena ničesar, kar po mnenju kritikov vlade pomeni, da ta nima dovolj trdnih dokazov za pregon in izgon.
Sodišče za izgon domnevnih tujih teroristov je kongres ustanovil leta 1996 za obravnavo primerov, ki vključujejo občutljive ali tajne obveščevalne podatke. Postopki pred njim omogočajo uporabo zaupnih dokazov, obramba pa ima omejene možnosti njihovega izpodbijanja, zaradi česar je sodišče že dolgo predmet kritik zagovornikov človekovih pravic in pravnih strokovnjakov.