Analiza: EU lahko s pravimi ukrepi nadomesti ruski plin tudi brez ogrožanja podnebnih ciljev

LJUBLJANA > "EU se sooča s takšnim izzivom zagotavljanja energetske varnosti, kot ga še ni bilo. Kratkoročni ukrepi, o katerih se trenutno razpravlja, vključujejo zagotavljanje dodatnega uvoza plina, začasno povečanje uporabe drugih fosilnih goriv, kot je premog, in hitro povečanje stranskih ukrepov glede porabe," so zapisali poročilu, objavljenem v torek.

"Če se lahko vse države EU dogovorijo glede teh odločitev in uspešno uvedejo ukrepe glede dobave in povpraševanja ter tudi spodbudijo spremembe pri obnašanju, je mogoče velik del izpada (ruskega plina) nadomestiti. Ne bo pa to lahko in posebej prihajajočo zimo bodo morda potrebni nujni ukrepi za upravljanje plina," so dodali.

Analiza ugotavlja, da si Evropa v naslednjih treh zimah in v letu 2025 lahko zagotovi energetsko oskrbo, in to v skladu s srednjeročnimi podnebnimi zavezami. Ključ do tega pa je hitra in popolna implementacija programov Pripravljeni na 55 (katerega cilj je doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990, do leta 2050 pa nevtralnost emisij toplogrednih plinov) in REPowerEU (ki je načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv) ter je odvisna od tega, ali bodo evropske države izvedle programe za podporo vzvodom za dodatno energetsko varnost.

Fundacija odločevalcem predlaga pospešitev izdaje dovoljenj za projekte izrabe vetrne in sončne energije, financiranje programov za izboljšanje učinkovite rabe energije, pospešitev elektrifikacije industrije, opredelitev in izvedbo politik za zanesljivo dobavo materialov in opreme, izboljšanje zmogljivosti človeških virov za povečano uporabo obnovljivih virov in namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje gospodinjstev ter omejitev novih investicij na področju plina na izgradnjo začasnih plavajočih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

European Climate Foundation navaja, da bi bilo treba nadomestiti od 157 do 163 milijard kubičnih metrov ruskega plina letno, kar bi v največji meri lahko naredili s povečanjem uvoza LNG na obstoječe terminale (57-70 milijard kubičnih metrov v letu 2022 in 53-66 milijard kubičnih metrov v letu 2025) ter povečanjem proizvodnje elektrike v termoelektrarnah na premog (20-25 in 23-33 milijard kubičnih metrov).

Sledijo povečan uvoz plina po obstoječih plinovodih (5-6 in 1-2 milijardi kubičnih metrov), ukrepi za zmanjšanje rabe plina (4-5 in 22-28 milijard kubičnih metrov), povečanje uvoza LNG prek plavajočih terminalov (2-3 in 26-32 milijard kubičnih metrov) ter povečanje elektrifikacije stavb in izboljšanje energetske učinkovitosti (1-2 in 9-12 milijard kubičnih metrov).

Po od 1 do 2 milijardi kubičnih metrov plina bi lahko v 2022 nadomestili tudi s povečano uporabo biomase za proizvodnjo elektrike in toplote ter zamikom prehoda industrije s premoga na plin. Večji učinek v letu 2025 bi imela pospešitev elektrifikacije industrije (10-13 milijard kubičnih metrov) in novi obalni LNG-terminali (8-10 milijard kubičnih metrov).

Osredotočanje na povečanje rabe čiste energije bi po mnenju fundacije vodilo tudi k hitremu strukturnemu zmanjšanju povpraševanja po plinu po letu 2025. To pomeni, da ne bi bilo več potrebe po novi plinski infrastrukturi, in bi zagotovilo čist izhod iz stanja, ko se bo zmanjševanje uporabe premoga na kratek rok neizbežno ustavilo, pravijo v fundaciji.

"Odločitve, ki jih EU sprejema danes, bodo imele globalne posledice. EU lahko na podlagi teh odločitev iz krize izide močnejša na področju energetske varnosti, in sicer zaradi več doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ter kot vodilna v boju proti podnebnim spremembam. Uspeh Evrope pri obračanju novega lista glede odvisnosti od zemeljskega plina lahko pokaže pot k čistejši energetski prihodnosti, ki je lahko za zgled ostalemu svetu," so zapisali v poročilu.

Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol je v poročilu med drugim zapisal, da Evropi in svetu ni treba izbirati med tem, ali bosta naslovila trenutno energetskovarnostno ali podnebno krizo. "Medtem ko je treba izgubljene dobave iz Rusije v nekaterih primerih nadomestiti s kratkoročnim povečanjem proizvodnje fosilnih goriv, je trajna rešitev za obe krizi ogromno in hitro povečanje investicij v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in druge čiste tehnologije," je poudaril.

Glavna izvršna direktorica European Climate Foundation Laurence Tubiana je opozorila, da bo trenutna energetska kriza, skupaj z nezadostnim odzivom, vodila k družbeni krizi. "Kombinacija velikih pritiskov na življenjske stroške prek naraščajočih cen energije in surovin predstavlja glavni izziv za vlade po Evropi. Zato bodo močni ukrepi socialne politike enako ključni kot energetski odziv - da bodo z usmerjenimi programi za večjo energetsko učinkovitost naslovili naraščajoče stroške gospodinjstev in energetsko revščino," je poudarila.