Andy Burnham na čelo britanskih laburistov, v ponedeljek še na premierski stolček

Na mesto voditelja prihaja s poslanskega sedeža, ki ga je osvojil junija, potem ko se je v vrstah laburistov pred tem kalil kot dolgoletni poslanec in član vlade, zadnjih devet let pa županoval Manchestru.

Za položaj se mu ni bilo treba pomeriti z morebitnimi drugimi kandidati, saj je že v predhodnem postopku zbral podporo tolikšnega števila poslancev, da druge kandidature sploh niso bile mogoče. Podprla ga je tudi večina s stranko povezanih sindikatov.

Laburisti upajo, da mu bo uspelo z javnostjo komunicirati bolje kot njegovemu predhodniku Starmerju in da bo zavzel bolj odločen pristop do prenove javnih storitev in oživitve gospodarstva.

V stranki nanj stavijo tudi kot na svojo najboljšo možnost za ustavitev napredovanja protipriseljenske stranke Reform UK Nigela Faragea, ki ji ankete napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah v državi, ki naj bi potekale leta 2029.

Burnham je na položaju nasledil Keira Starmerja, ki je laburiste julija 2024 po 14 letih v opoziciji popeljal do prepričljive zmage proti konservativcem, 22. junija pa naznanil odstop.

Britanski politični veteran z županskega na premierski stolček

Po več desetletjih v politiki, v katerih se je postopoma vzpenjal po strankarski lestvici in zasedal tako vladne položaje kot poslanski sedež ter županoval Manchestru, je Andyju Burnhamu uspel veliki met - v tretjem poskusu je bil uspešen v tekmi za vodenje vladajoče laburistične stranke, s čimer Združeno kraljestvo dobiva tudi novega premierja.

Burnham je danes na izrednem kongresu svojih laburistov prevzel vodenje stranke, z vrha katere se je bil po vse večjih pritiskih junija primoran posloviti Keir Starmer. Tega bo Burnham kot vodja trenutno vladajoče stranke s prepričljivo večino nasledil tudi na položaju premierja, ki ga je Starmer zasedal od zmage laburistov leta 2024. Bo že sedmi predsednik britanske vlade v desetih letih.

56-letni politični veteran znotraj laburistične stranke pripada krilu t. i. mehke levice. V zadnjem desetletju je zrasel v enega najbolj prepoznavnih lokalnih voditeljev v državi in veljal za stalen trn v peti britanskemu parlamentu in odločevalcem.

V poslanske klopi je prvič sedel leta 2001 in v času vlad premierjev Tonyja Blaira in Gordona Browna zasedal tudi vladne položaje. V tem času je bil dvakrat neuspešen v poskusu, da bi se zavihtel na čelo stranke, in sicer leta 2010 proti Edu Milibandu in leta 2015 proti Jeremyju Corbynu.

V času kampanja pred referendumom o izstopu iz Evropske unije leta 2016 se je zavzemal za obstanek v EU, ko sta strani dve leti pozneje izpogajali pogoje odhoda, pa je izrazil naklonjenost vnovičnemu referendumu o tem vprašanju. Lani je omenil, da si želi v času svojega življenja videti Združeno kraljestvo nazaj v uniji, a je letos pred vrnitvijo v parlament poudaril, da tega ni med njegovimi prioritetami.

Trikratni župan

Parlament je Burnham zapustil leta 2017 in se podal v volilno bitko za takrat novoustanovljen položaj t. i. regionalnega župana Manchestra, kjer si je zahvaljujoč trem zaporednim zmagam v letih 2017, 2021 in 2024 in odločnemu zagovarjanju regije prislužil vzdevek "kralj severa".

K priljubljenosti politika, znanega po sproščenem slogu, ki redno vključuje nošenje temnih majic in suknjiča, so svoje prispevali tudi spretno posneti in domiselni posnetki na družbenih medijih.

Med njegovimi osrednjimi nalogami v času vodenja širšega območja mesta s približno 2,8 milijona prebivalci so bila področja brezdomstva in stanovanj, javnega prometa ter zdravstva. Njegov model vodenja, ki ga je sam opisoval kot podjetjem prijazen socializem, si je prislužil oznako "manchesterizem", predstavljal pa je poskus odgovora na past velikih neenakosti in nizke rasti, v kateri je bilo po mnenju Burnhama območje ujeto v 80. letih.

Kot bodoči premier želi po poročanju francoska tiskovne agencije AFP na nacionalni ravni uresničiti podoben gospodarski preporod, kot ga je po desetletjih postindustrijskega propadanja doživel Manchester.

Redno je kritiziral neenakosti med severom in jugom Anglije, veliko prepoznavnost pa pridobil še med pandemijo covida, ko se je s konservativno vlado zapletel v javni spor glede financiranja zaprtij na severu Anglije.

Tudi na položaju premierja napoveduje večjo decentralizacijo in podelitev več pristojnosti regijam, zlasti na področju stanovanj in prometne infrastrukture. V Manchestru naj bi dobila sedež izpostava londonskega Downing Streeta 10 - sedeža britanskega premierja.

Njegova županska pot se je končala junija letos, ko mu je laburistični poslanec z odstopom v enem od okrožij Manchestra omogočil osvojitev poslanskega sedeža, ki je bil njegova vstopnica v tekmo za prevzem vodenja stranke. V parlament se je sicer Burnham, ki je bil pogosto kritičen do Starmerja, želel vrniti že januarja letos, a mu je izvršni odbor stranke to preprečil.

Odraščal med Liverpoolom in Manchestrom

Andrew Murray Burnham se je leta 1970 rodil v družini delavskega razreda v Aintreeju blizu Liverpoola, odrasel pa je v kraju Culcheth med Liverpoolom in Manchestrom ter obiskoval lokalne katoliške šole. Njegova starša sta bila po poročanju BBC zvesta podpornika laburistov in Burnham se je začel že zgodaj zanimati za politiko ter se kot najstnik včlanil v stranko.

Burnham je zagret igralec nogometa in že od mladosti privrženec nogometnega kluba Everton. Ko je sedel v poslanskih klopeh, je redno sodeloval v nogometnih tekmah med laburističnimi poslanci in novinarji.

V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je bil tudi velik oboževalec glasbene scene, poimenovane madchester - nekakšne mešanice indie in plesne glasbe, ki se je v tistem obdobju razvila v Manchestru.

Na univerzi v Cambridgeu je študiral angleščino, a se je tam, kot je dejal sam, zaradi svojega delavskega porekla pogosto spopadal s sindromom vsiljivca.

Svojo ženo, rojeno na Nizozemskem, je spoznal med študijem. Imata tri otroke.