Antibiotiki niso bonbončki, pa tudi čudežni ne
Kljub večjemu védenju in ozaveščenosti v primerjavi z našimi starši je sodoben človek še vedno nagnjen k prepričanju, da je dober zdravnik le tisti, ki mu ob pregledu napiše kup receptov. Mnogi celo menijo, da bi morali že za najmanjši prehlad uživati antibiotike. Prav zloraba slednjih ustvarja neravnovesje in poraja vse trdovratnejše bakterije in viruse, človek pa je zaradi zlorabe abntibiotikov tudi vse bolj odporen nanje.
ANTIBIOTIKI> Po navadi se le občasno soočimo s kašno akutno okužbo, ki je posledica okužb z bakterijami in virusi. Slednje izbruhnejo nenadoma, prizadenejo pa lahko le posameznika, ožji krog ljudi, ali pa prerasejo v epidemijo.
Bolezen, ki se razvije, nujno terja pomoč zdravnika, ki odredi primerno terapijo z zdravili. Statistični podatki potrjujejo, da zdravniki tedaj najpogosteje predpisujejo antibiotike, sledijo jim analgetiki.
Večina ne pozna zdravil
Ko se razvije aktuna bolezen, se največkrat srečamo z novimi, neznanimi zdravili iz skupine antibiotikov. Čeprav bolnika že zdravnik v ambulanti povečini seznani z značilnostmi zdravila in načinom jemanja, bolniki do lekarne glavnino teh podatkov praviloma pozabijo.
Prav zato so v slovenskih lekarnah v sklopu projekta Vprašaj o svojem zdravilu okrepili svetovanje bolnikom.
Projekt vodi Bojan Madjar iz Pomurskih lekarn, poudarek pa je na seznanjanju bolnikov z značilnostmi zdravil, sestavo, odmerki, delovanjem in možnimi stranskimi učinki, še zlasti neželenimi. Hkrati so v lekarnah pozorni tudi na možne stranske učinke vseh zdravil in medsebojne učinke zdravil, ki jih nekdo redno uživa.
Omenimo, da napotek, da je treba vzeti zdravilo na tešče, pomeni, da ga moramo použiti uro pred zajtrkom. Napotek použiti na prazen želodec pomeni uro pred jedjo ali dve uri po njej. Napotek použiti s hrano, pa pomeni pred, med ali po jedi.
(Ne)znani antibiotiki
Splošno znano je, da je antibiotik kemijska spojina, ki povzroča smrt oziroma zavira rast mikroorganizmov (bakterij, gliv, praživali). Delijo se na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, in na tiste ozkega spektra, ki delujejo le na eno vrsto mikroorganizmov.
Farmacevti omenjajo, da uporablja človeštvo že tisočletja tudi snovi z antimikrobnimi učinki. Opisi delovanja teh snovi zoper okužbe so v tradicionalni kitajski medicini stari že poltretje tisočletje. Zgodovinski viri navajajo, da so jih poznali tudi stari Egipčani, Grki in druga antična ljudstva.
Prvi znanstveno opisani naravni antibiotik pa je penicilin, ki ga je leta 1928 opisal Alexander Fleming. Desetletje kasneje sta Ernst Chain in Howard Florey razvila metodo za njegovo množično proizvodnjo in prečiščevanje. Odkritje je prelomnica v zgodovini medicine, izkazal se je za izjemno učinkovito zdravilo zoper bakterijske okužbe.
Posledice zlorabe
Antibiotiki so med ljudmi zadnja desetletja zelo priljubljeni, pa tudi zdravniki jih morda preveč zlahka predpisujejo.
Posledica velike, še zlasti pa napačne uporabe teh zdravil (preveliki odmerki, prekratka kura z zdravilom, zdravljenje virusnih okužb, zoper katere antibiotiki ne učinkujejo), postajajo bakterije vse trdovratnejše in odpornejše na ta zdravila.
Strokovnjaki opozarjajo, da gre skoraj že za neke vrste tekmovanje med bakterijami in raziskovalci, ki so prisiljeni odkrivati vedno novejše vrste spojin s protibakterijskim delovanjem. Svarijo tudi, da ima lahko zloraba antibiotikov zelo hude posledice, saj se lahko primeri, da bodo ljudje v prihodnje umirali zaradi bakterijskih okužb, ki jih za zdaj še uspevamo učinkovito zdraviti z antibiotiki.
Pomembni podatki
Farmacevti in zdravniki opominjajo, da bi moral vsak bolnik ob zdravilu, ki ga uživa, spoštovati temeljne napotke in podatke, ki so za to zdravilo pomembni.
Bolnik mora vedeti tudi, čemu je neko zdravilo namenjeno, kaj in kako zdravi, kako ga uživati.
Vedeti mora tudi, kako dolgo ga sme uživati in kako lahko vpliva na njegove psihofizične sposobnosti (sme voziti avto, delati s stroji - ta opozorila so tudi posebej navedena). Seznanjen mora biti z možnimi neželenimi učinki in tveganji, ki se lahko pojavijo. Biti mora poučen, kaj storiti, če se to zgodi in takoj obiskati zdravnika. Pri antibiotikih je pomembno dosledno spoštovanje predpisanega načina in trajanja uživanja zdravila. Učinek antibiotika nastopi šele po nekaj dneh. Vselej je treba zaužiti predpisano količino, ne glede na to, koliko se je med tem izboljšalo zdravstveno stanje. Antibiotike je treba jemati ob natančno predpisanih urah.
Med možnimi neželenimi učinki je pogosta driska. Če gre za zelo hudo obliko in tudi za bolečine, je treba takoj k zdravniku. Ko se driski pridruži še povišana telesna temperatura, je prav tako treba k zdravniku. Prav tako se lahko pojavi tudi alergija, ki se izrazi kot oblika kožnih izpuščajev.
Med neželenimi stranskimi učinki so še bolečine v sklepih, povišana temperatura, astmatični napad in anafilaktični šok. Vendar pa se ti učinki pojavijo dokaj redko.
JASNA ARKO
