Antibiotiki niso nedolžni bonbončki
Odpornost mikrobov na zdravila je vse bolj značilna ne le pri mlajših bolnikih, temveč tudi pri starejših. Gre za posledico pretiranega uživanja antibiotikov, ki so jih v preteklosti bolnikom zdravniki več krat predpisali tudi po nepotrebnem. Zdaj so nanje ljudje vse bolj neobčutljivi in tudi zato pogosteje obolevajo za različnimi okužbami. Na zlorabljanje antibiotikov opozarja svetovni dan zdravja, ki poziva zdravnike k bolj racionalnemu predpisovanju, ljudi pa k razumu.
ODPORNOST NA ZDRAVILA> Da gre za vse večji problem svetovnih razsežnosti, so med drugim opozorili na posebnem simpoziju minuli konec tedna v Ljubljani. Pripravili so ga Sekcija za protimikrobno zdravljenje Slovenskega zdravniškega društva, Klinika za infekcijske bolezni ter vročinska stanja in Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Ljubljana.
Pretiravanje z antibiotiki
Protimikrobna odpornost prebivalstva je zaskrbljujoča in je tesno povezana z nespametnim predpisovanjem antibiotikov tudi tedaj, ko zdravljenje z njimi ni primerno, zdravniki pa jih kljub temu predpisujejo.
Po količini predpisanih protimikrobnih zdravil v ambulantah sodi Slovenija med manjše porabnike v Evropi. Zaradi ozaveščanja in drugih ukrepov se je poraba teh zdravil pri nas v zadnjih desetih letih zmanjšala za četrtino. Njihova poraba v bolnišnicah nas v EU umešča na sredino lestvice.
Znano je tudi, da nekateri bolniki po antibiotikih posegajo celo na lastno pest, saj imajo domače zaloge ali pa jih kupujejo v tujih lekarnah, kjer so dostopni brez recepta.
Vse večji odpornosti mikrobov na zdravila pri vse več ljudeh in zato nevarnostim, ki jih to povzroča, je namenjen Svetovni dan zdravja, 7. april.
Da so razmere pri nas podobne tistim v razvitem svetu, zato je nujno tudi ozaveščanje zdravnikov, so prepričani tudi slovenski infektologi in epidemiologi. “Zaradi dolgoletne, pogosto nepremišljene in pretirane uporabe antibiotikov, so mnoga protimikrobna zdravila izgubila svojo učinkovitost. Odpornost mikrobov pa botruje večji obolevnosti in tudi umrljivosti prebivalstva,” opozarja prof. dr. Bojana Beović iz Sekcije za protimikrobno zdravljenje Slovenskega zdravniškega društva.
Uporabo in porabo protimikrobnih zdravil v bolnišnicah opredeljujeta posebna metodologija in novi pravilnik. V vsaki bolnišnici nad porabo bdi pooblaščenec, pravilnik predpisuje tudi spremljanje primerne kirurške antibiotične profilakse. Gre za predpisana kazalnika kakovosti bolnišnic. Po uradni oceni so slovenske bolnišnice uspele zmanjšati tudi pogostost okužbe z nevarno bolnišnično okužbo MRSA, vendar pa narašča odpornost bolnikov na Gram negativne bakterije.
Mikrobi so vse agresivnejši
Razvoj protimikrobnih zdravil pa zaostaja za razvojem odpornosti mikroorganizmov. Strokovnjaki svarijo, da antibiotiki, na katere je prebivalstvo navajeno, več ne učinkujejo, razvoj novih zdravil pa je drag in ne dohiteva pojava bolezni, ki jih povzročajo mikrobi. Slednji, kot je znano, med drugim mutirajo in delujejo drugače kot njihova prvotne oblike.
Razvoj medicine je tesno odvisen od učinkovitih protimikrobnih zdravil. Obsežni kirurški posegi, intenzivno zdravljenje raka, presaditve organov, sodobno zdravljenje revmatoloških obolenj in drugih resnih bolezni, ki so bile do nedavna neozdravljive, je povezano z večjo sprejemljivostjo bolnikov za okužbe. “Bolniki, ki smo jih s sodobnimi metodami uspešno pozdravili, so zdaj zaradi okužb med zdravljenjem in med okrevanjem v smrtni nevarnosti, zato nujno potrebujemo učinkovita protimikrobna zdravila,” poudarja Beovićeva.
Vedno nove bolezni
Zdravniki se zavedajo splošne nevarnosti izjemno prilagodljivih mikrobov, ki so sposobni hitre preobrazbe. Po preobrazbi so odporni na vse več zdravil. Povsod se soočajo z naraščanjem odpornosti mikrobov na posamezne vrste zdravil. Razpoložljivih zdravil, ki bi jim bila kos, je iz dneva v dan manj.
Znano je, da so na manj razvitih območjih sveta na voljo slabša zdravila, ki so po navadi pri zdravljenju bolezni zaradi mikrobov tudi manj učinkovita. Hkrati pa tudi migracije pripomorejo k bliskovitejšemu širjenju teh bolezni. Infektologi pristavljajo, da slabša zdravila okužb ne pozdravijo, spodbujajo pa razvoj odpornih sevov mikroorganizmov.
“Protimikrobna zdravila pa marsikje uporabljajo povsem nenadzorovano, ljudje lahko po njih posegajo brez receptov in pregleda pri zdravniku, ki bi ocenil, ali oboleli sploh potrebuje antibiotik,” opozarja infektologinja. “Zaradi migracij prebivalstva pa tudi problema odpornih mikroorganizmov ne moremo omejiti na okolja, kjer so se slednji razvili.”
Nobeno zdravilo ni univerzalno
Zato niso sama sebi namen opozorila strokovnjakovo, naj bodo zdravniki in prebivalci preudarnejši pri predpisovanju in uživanju zdravil. Infektologi dodajajo, da bi problem odpornosti mikroorganizmov na protimikrobna zdravila zmanjšali že, če bi antibiotike zdravniki predpisovali res le tedaj, ko je povsem jasno, da bodo koristili zoper neko bolezen. Povsod po svetu pa bi morali načrtno poskrbeti tudi za preprečevanje širjenja odpornih mikroorganizmov.
Zdravniki predpisujejo protimikrobna zdravila v bolnišnicah in v ambulantah. “Predpisujejo jih zdravniki vseh specialnosti, mnogi pa so pogosto slabo seznanjeni s smernicami za pravilno predpisovanje in zanemarjajo problem odpornosti mikrobov nanje. V skrbi za posameznega bolnika ne pomislijo na vzporedne dolgotrajne posledice, ki se pojavljajo ob neracionalnem uživanju,” našteva Beovićeva.
Tudi slovenski infektologi se zavzemajo za tesnejše sodelovanje vseh strok glede predpisovanja in uporabe antibiotikov, od zdravnikov do farmacevtov in laične javnosti. Nujno je tudi povezovanje na mednarodni ravni. “Svet mikroorganizmov si delimo z vsemi živimi bitji na Zemlji, zato je nujno mednarodno sodelovanje vseh strok,” povzema zdravnica.
JASNA ARKO
