Anton Komat o pomoru čebel, agroterorizmu, kapitalu in samooskrbi s hrano
V Sloveniji se lahko “pohvalimo” z najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje in največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v Evropi. V Sloveniji tudi množično umirajo čebele. Zato, ker dovoljujemo uporabo strupov, ki so v večini drugih držav prepovedani.
Anton Komat, raziskovalec, publicist in aktivist, našteva dejstva. Tudi pri samooskrbi s hrano smo globoko na dnu evropske lestvice. Zato pa smo povsem pri vrhu po obolelosti za rakom na želodcu in prebavilih. In večini Slovencev se niti ne sanja, da verjetno kmalu ne bodo smeli več nabirati kostanja v gozdu, za bezgov čaj pa bodo potrebovali zdravniški recept.
“Premaknite se, sicer vas bodo premikali drugi. Opustite lažno upanje, da bo kdo kaj naredil za vas in namesto vas. Prišel je čas, ko se moramo ljudje sami organizirati in postaviti stvari na svoje mesto. Čakanje samo poglablja krizo,” sporoča Komat, ki bo v prihodnjih dneh skupaj z dr. Gorazdom Pretnarjem vložil kazensko ovadbo zaradi pomora čebel.
> Koga boste ovadili?
“Neznanega storilca. Naj kriminalisti ugotovijo, kdo je kriv za pomor čebel.”
> Verjetno krivec ni en sam?
“Mislim, da gre za projekt. Ta zgodba ima dolgo brado. Neonikotinoidi, kamor spada tudi 'naš' morilec čebel klotianidin, so živčni strupi. Na tržišče so prišli sredi 90. let prejšnjega stoletja. Francozi so hitro ugotovili, da ti strupi pobijajo čebele. Leta 1999 Francija prepove uporabo neonikotinoidov. Korporacija, ki proizvaja strupe, najame četo odvetnikov in toži francosko državo. Po dveletni pravdi država porazi vrhunsko plačano odvetniško svojat. Neonikotinoidi so v Franciji dokončno in pravnomočno prepovedani.”
> Pri nas takrat še ni prišlo do pomora čebel?
“Ne. Začelo pa se je dogajati nekaj, čemur jaz pravim agroterorizem. Leta 2004 se v obdobju treh tednov v različnih mestih na Balkanu nenadoma pojavi koruzni hrošč, katerega domovina so ZDA. Škodljivec se najprej pojavi v okolici letališč v Skopju, Bukarešti, Budimpešti, Sofiji, Beogradu in Zagrebu. Jasno, da ga je nekdo raztrosil! Z letalom je priletel v Skopje, raztrosil nekaj plodnih samic, se odpeljal do Bukarešte in tako naprej. Koruzni hrošč z letališč nadaljuje svoj 'grozljivi' pohod. Mediji napihnejo zgodbo: hrošč nam bo uničil vso koruzo! Tako se ustvarja trg.”
ALJA TASI
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi Sobota v tiskani izdaji Primorskih novic.
