Argentinski poslanci za alternativni način poplačila upnikov

BUENOS AIRES > Argentina bi morala najpozneje 30. julija plačati 539 milijonov dolarjev upnikom, ki so pristali na prestrukturiranje njenega dolga, a je ameriško sodišče odločilo, da tega ne sme storiti, če hkrati ne poplača celotnih 1,3 milijarde dolarjev, ki jih dolguje hedge skladom. Ti namreč na zamenjavo argentinskih obveznic niso pristali.

Južnoameriška država se je skušala s skladi, ki jih je označila za mrhovinarske, do omenjenega roka dogovoriti za alternativno rešitev njihovega poplačila, a ti na to niso pristali. Država je zato julija zdrsnila v delni bankrot, že drugi po letu 2001.

Da bi zaobšla odločitev ameriškega sodnika Thomasa Griese, je argentinska vlada pripravila ukrep, s katerim se bodo plačilne obveznosti države z naslova prestrukturiranega dolga prenesle iz New Yorka v Buenos Aires. Sprva je imela v mislih celo prenos v Francijo.

Za ukrep je v zgornjem domu parlamenta glasovalo 39 senatorjev, proti jih je bilo 27. Zdaj morajo zeleno luč spremembam prižgati še v poslanski zbornici, spodnjem domu parlamenta.

Četudi je Argentina po 13 letih, ko ni plačala 100 milijard dolarjev dolga, znova v bankrotu, pa njen položaj menda ni tako kritičen, tako da naj se scenarij, po katerem je brez dela ostalo na milijone Argentincev, ne bi ponovil.

Slika, ki jo Argentini riše stroka, pa je vendarle daleč od rožnate: recesija se bo poglobila. Po nekaterih ocenah naj bi se argentinski bruto domači proizvod v letošnjem letu namesto za en odstotek skrčil za dva odstotka.

Tudi zgolj kratkotrajen bankrot bo zvišal stroške zadolževanja argentinskih podjetij, okrepil pritisk na že tako šibko nacionalno valuto peso, zmanjšal devizne rezerve in dodatno pospešil inflacijo, ki je že tako na eni najvišjih ravni na svetu.

STA