Atene krepijo policijsko prisotnost na Lezbosu
Spričo vse večjih napetosti, ki po požaru v migrantskem centru Moria vladajo na grškem otoku Lezbos, je vlada tam okrepila policijsko prisotnost. Davi je v glavno mesto otoka Mitilena s trajektom prispelo več avtobusov policistov in tudi dva vodna topova. Na tisoče prosilcev za azil je medtem že tretjo noč po požaru preživelo na prostem.
ATENE > Po požaru, ki je uničil močno prenapolnjen migrantski center, na otoku vladajo kaotične razmere. Več kot 12.000 migrantov je že tretjo noč zapored preživelo na prostem. Med njimi so številne družine z otroki, veliko jih nima šotorov ali kakršnihkoli ležišč. Nekateri tudi znova netijo požare v delih centra, ki so prestali požar, in na okoliških poljih ter napadajo policijo.
Krepitev policijske prisotnosti je usmerjena tudi v vse bolj vznemirjene in jezne prebivalce območja, ki na otoku nočejo več migrantov. "Vsi morajo proč. Nobenega centra več na Lezbosu," je za grško televizijo dejal guverner severnoegejske regije Kostas Mucuris.
Lokalne oblasti tako nasprotujejo načrtom za gradnjo začasnih šotorišč. V bližini ostankov Morie pa so lokalni prebivalci postavili cestne prepreke, s katerimi želijo onemogočiti pripravo območja na postavitev novih šotorov.
"Tega ne bomo dopustili, naj stane, kar hoče," so odločeni prebivalci. Strah med njimi vlada tudi, ker je bilo najmanj 35 migrantov pozitivnih na testiranju za novi koronavirus in se domačini bojijo nenadzorovanega izbruha virusa.
Večina prebivalcev otoka je tudi nezadovoljna in razočarana nad EU, češ da nihče ne bi mogel prenesti tega, da tako veliko število migrantov tako dolgo živi na enem otoku.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek sporočila, da nameravata Nemčija in Francija sprejeti mladoletne migrante iz Morie. Upa, da se bodo francosko-nemški pobudi pridružile tudi druge članice Evropske unije, češ da mora EU v migracijski politiki "sprejeti več deljene odgovornosti".
Kot je danes sporočil nemški notranji minister Horst Seehofer, je doslej pripravljenost sodelovanja pri sprejemu 400 mladoletnih migrantov izrazilo deset članic EU, pogovori pa potekajo še z drugimi državami. Velik del otrok - vsaka od 100 do 150 - naj bi sicer sprejeli Nemčija in Francija, je dejal na novinarski konferenci s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom.
Ta je poudaril, da zadnji dogodki na Lezbosu poudarjajo nujnost reforme migracijske politike EU. "Moria je strog opomnik vsem nam glede tega, kar se v Evropi mora spremeniti," je dejal in potrdil, da bo komisija predloge za nov dogovor o migracijah in azilu predstavila 30. septembra.
Kot je zatrdil, solidarnosti pri deljenju odgovornosti za namestitev prosilcev za azil ne gre omejiti na države članice na zunanji meji unije ali na velike države, kot je Nemčija. "V naši migracijski politiki potrebujemo pravo solidarnost," je dejal.
Grški premier Kiriakos Micotakis si želi, da bi se tovrstne besede spremenile v dejanja. "Evropa se mora pomakniti iz besed solidarnosti v politiko dejanj solidarnosti," je dejal v četrtek na Korziki.