Atlantis končuje ameriško poglavje v vesolju
Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v petek, če bosta sodelovala vreme in tehnika, iz vesoljskega centra Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi v vesolje še zadnjič poslala raketoplan Atlantis in s tem sklenila 30-letno zgodovino tovrstnih vesoljskih poletov.
CAPE CANAVERAL> Nasa pričakuje, da si bo zgodovinsko izstrelitev Atlantisa ob 17.26 uri po srednjeevropskem času v živo ogledalo okoli milijon ljudi, ki se bodo zbrali na bližnjih cestah in plažah ter pospremili v vesolje štiričlansko posadko Američanov.
355 astronavtov prepotovalo 870 milijonov kilometrov
Misija Atlantisa z imenom STS-135 bo trajala 12 dni, raketoplan pa bo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel 3,6 tone zalog in opreme. Med drugim bodo astronavti za poskuse ponesli s seboj tudi iPhone.
Misija Atlantisa je 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia, in 37. polet raketoplanov na ISS. Od aprila 1981 je šlo z raketoplani v vesolje 355 astronavtov, ki so skupaj prepotovali 870 milijonov kilometrov.
Raketoplan Atlantis bodo še zadnjič popeljali v vesolje poveljnik Chris Ferguson, pilot Doug Hurley in specialista Sandy Magnus in Rex Walheim. Atlantis je prvič poletel v vesolje oktobra 1985, z njim pa so leteli tudi vsi trije ameriški astronavti slovenskega rodu Ronald Sega, Jerry Linenger in Sunita Williams.
Raketoplane bodo postavili na ogled
Ronald Sega je z Atlantisom poletel v vesolje marca 1996, Jerry Linenger je z njim poletel na rusko vesoljsko postajo Mir januarja 1997 in se z njim tudi vrnil maja istega leta. Sunita Williams pa se je z Atlantisom vrnila na Zemljo aprila 2007, potem ko je podrla ženski rekord v najdaljšem bivanju v vesolju.
Atlantis bo po vrnitvi z zadnje poti v vesolje razstavljen v Kennedyjevem vesoljskem centru. Raketoplan Endeavour bo razstavljen v Kaliforniji, Discovery pa v muzeju Smithsonian v Virginiji. Newyorški muzej letalonosilke Intrepid je dobil raketoplan Enterprise, ki sicer ni nikoli šel v vesolje, ampak je opravil le nekaj poskusnih poletov.
Dva reketoplana končala tragično
Raketoplani so z dovažanjem sestavnih delov pomagali pri dokončanju ISS, ki so jo začeli graditi leta 1998, delovala pa naj bi najmanj do leta 2020. Dva raketoplana sta šla v tragično zgodovino Nase. Challengerja je razneslo kmalu po izstrelitvi leta 1986, Columbia pa je razpadla med vračanjem na Zemljo leta 2003.
9000 ljudi brez službe, ZDA brez vesoljskih poletov
Po vrnitvi Atlantisa naj bi Nasa odpustila približno 1900 ljudi, skupaj pa se bo z ukinitvijo programa raketoplanov od delovnih mest poslovilo skoraj 9000 ljudi. ZDA prvič v pol stoletja ne bodo imele človeških poletov z lastnimi vesoljskimi plovili.
Ameriški astronavti se bodo v vesolje poslej vozili z ruskimi raketami sojuz, kjer sedež stane 51 milijonov dolarjev. Kasneje naj bi se jim pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij SpaceX in Virgin Galactic, ki ju financira tudi Nasa. S sojuzom bo sicer junija prihodnje leto na ISS znova poletela tudi Sunita Williams, za katero bo to drugi polet v vesolje.
Prekinili potovanje na Luno
ZDA bodo sicer še naprej pošiljale v vesolje rakete z izstrelišča zračnih sil v Cape Canaveralu, predsednik ZDA Barack Obama pa je zaradi previsokih stroškov odpovedal program vrnitve Američanov na Luno, imenovan Constellation (ozvezdje), ki ga je odobril njegov predhodnik George Bush. Nasa je v tem programu začela razvijati novo plovilo Orion, iz katerega naj bi sedaj ustvarili plovilo za pot na asteroid.
Nasa namreč izvaja program človeškega pristanka na asteroidu ter kasneje na Marsu. Poleg tega razvija nov pogon vesoljskih plovil na sončno energijo. Upravitelj Nase Charles Bolden zagotavlja, da bodo ZDA ostale vodilna država na področju raziskav vesolja.
STA
