Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, Norveška in Francija izvajajo nadzor na mejah

BRUSELJ > Konec minulega tedna je prah okoli vprašanja uvajanja nadzora na notranjih mejah EU znova dvignil avstrijski kancler Werner Faymann, ko je v pogovoru za časnik Österreich napovedal, da bo Avstrija na svojih mejah povečala nadzor za vse.

Avstrija je spričo begunskega vala začasni nadzor na mejah uvedla že 16. novembra lani, kar so v nedeljo pojasnili tudi v kanclerjevem uradu. Kot piše na spletnih straneh Evropske komisije, je ta ukrep za zdaj v veljavi do 15. februarja. Dunaj ga izvaja na vseh mejah, a se še posebej osredotoča na mejo s Slovenijo. Ob tem pri mejnem prehodu v Špiljah postavlja 3,7 kilometra dolgo ograjo.

Pred Avstrijo je začasni mejni nadzor 14. novembra lani začela izvajati njena severna soseda Nemčija. Ta ukrep za zdaj velja do 13. februarja.

Danska nadzor še posebej natančno izvaja na trajektih

Danska je 4. januarja uvedla začasni mejni nadzor, za zdaj pa velja do 3. februarja. Koebenhavn je še posebej osredotočen na morsko in kopensko mejo z Nemčijo. Začasni nadzor je Danska uvedla, potem ko je Švedska 4. januarja opolnoči odredila dodatno obvezno preverjanje identitete potnikov na avtobusih, vlakih in potniških ladjah na poti iz Danske.

Stockholm je zaradi navala beguncev že 12. novembra lani začel izvajati začasni mejni nadzor, ki za zdaj velja do 8. februarja. Posebno pozornost je Švedska usmerila na južna in zahodna pristanišča ter most Oresund, ki jo povezuje z Dansko.

Začasni nadzor izvaja še ena skandinavska država, ki ni članica EU, je pa del schengna. Norveška je zaradi nepričakovanega migracijskega toka začasne kontrole uvedla 26. novembra lani, v veljavi so do 14. februarja. Oslo nadzor še posebej natančno izvaja na trajektnih povezavah z drugimi državami.

Francija začasni mejni nadzor izvaja od 13. novembra lani, ko je po grozovitih terorističnih napadih v Parizu uvedla izredne razmere. Nadzor je v veljavi do 26. februarja.

Začasen nadzor na notranjih mejah možen v treh primerih

Schengenski zakonik dopušča uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah v treh primerih. V primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti lahko članice schengna izjemoma uvedejo nadzor na notranjih mejah za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev.

V primeru nenadne in nepričakovane grožnje lahko države enostransko začasni nadzor uvedejo na začetku za največ deset dni, z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev.

V izjemnih okoliščinah ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej pa mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato pa o njej odločajo članice s kvalificirano večino. Tak nadzor je moč uvesti za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let.

Ob vse pogostejšem uvajanju začasnih nadzorov na notranjih mejah so vse glasnejša tudi vprašanja o prihodnosti svobode gibanja znotraj 26 članic območja, ki nosi ime po luksemburškem mestu Schengen, kjer so ga leta 1985 ustanovili.

Ograje na mejah

Poleg tega duhove burijo tudi ograje na zunanjih schengenskih mejah, in kot komentira britanski Economist, bo v Evropi kmalu več fizičnih ovir kot med hladno vojno.

Madžarska je žičnato ograjo lani postavila vzdolž celotne meje s Hrvaško in Srbijo. Slovenija je doslej postavila že več kot 150 kilometrov žičnate ograje na meji s Hrvaško. Slednja je članica EU, ne pa schengenskega območja.

Že sredi 90. let minulega stoletja so ograje v bran pred navalom migrantov postavili okoli španskih enklav Ceuta in Melilla, leta 2012 pa sta ograje na meji s Turčijo postavili Grčija in Bolgarija. Ograjo na meji z Grčijo zdaj gradi Makedonija.

STA