Avstrija danes še ne izvaja strožjega režima na meji
Avstrija še ni začela izvajati strožjega režima na meji s Slovenijo, so danes za STA potrdili na avstrijskem notranjem ministrstvu in v policiji avstrijske Štajerske. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck je dejal, da bosta konkretne načrte v torek predstavila ministra za obrambo in za notranje zadeve.
DUNAJ, GRADEC > Grundböck ni želel komentirati podrobnosti, kaj naj bi strožji režim na meji s Slovenijo zajemal, med drugim tega, ali bodo avstrijske oblasti dejansko uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov iz Slovenije, kot so nedavno poročali avstrijski mediji.
Poudaril je, da bosta konkretne načrte oziroma ukrepe v torek predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Peter Doskozil.
Ni nobenih informacij o dnevnih kvotah
Tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig je medtem povedal, da od zveznega notranjega ministrstva še niso prejeli nobenih navodil glede novega načina obravnave migrantov v Špilju, prav tako nobenih informacij o dnevnih kvotah. "Vsak dan pa računamo na to, da bo do odločitev prišlo in da bomo prejeli ustrezna navodila," je povedal.
Je pa Grundnig potrdil, da je v načrtu, da bodo migrante v prihodnje od Slovenije sprejemali samo še v Špilju, prek Karavank pa migranti naj ne bi več potovali. "V naslednjih dneh bo odločeno, kdaj bomo vse migrante, ki trenutno še pridejo na avstrijsko Koroško, prevzeli tukaj v Špilju. O tem se sedaj odloča," je še povedal Grundnig.
Po napovedih naj bi migranti iz Slovenije v Avstrijo po novem lahko prehajali le še prek mejnega prehoda v Šentilju, prek Karavank na avstrijsko Koroško pa nič več. Naša severna soseda naj bi tudi omejila sprejem na približno 2500 oseb dnevno, omenja se celo urna kvota okoli sto oseb. Na meji naj bi se obetale tudi nove ograje.
V Avstriji za ekonomske migrante ni zaščite
Avstrijsko notranje ministrstvo je kasneje sporočilo, da bo vlada na Dunaju v torek razširila seznam varnih držav. Nanj bo tako uvrstila še Alžirijo, Gruzijo, Gano, Maroko, Mongolijo in Tunizijo. S tem migranti, ki bi prišli iz teh držav v Avstrijo, ne bi imeli praktično nobene možnosti za odobritev azila. Tako bodo avstrijske oblasti lahko v teh primerih pospešile azilne postopke in hitreje deportirale migrante.
Notranje ministrstvo je zapisalo, da se je vlada na Dunaju za to potezo odločila po "temeljiti preučitvi situacije". Mikl-Leitnerjeva je poudarila, da so v primeru ekonomskih migrantov "potrebni nedvoumni, jasni signali, da za njih v Avstriji ni zaščite".
STA