Avstrijski predsednik v Celovcu z opravičilom koroškim Slovencem
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je danes na osrednji slovesnosti v Celovcu ob stoti obletnici koroškega plebiscita koroškim Slovencev tudi v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic. Slovenski predsednik Borut Pahor pa je dejal, da je Celovec s skupno slovesnostjo simbolna prestolnica združene Evrope.
CELOVEC > Pred tem je v govoru navedel 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih, ter da je potrebno skrbeti, varovati in podpirati jezik, kulturo ter obstoj teh narodnih skupnosti, ter da Avstrija v preteklosti tega ni vedno spoštovala.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je še dejal, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo, v njej pa že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. "Slovenska narodna skupnost je samoumevni del Koroške in Avstrije," je dejal.
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je ob stoletnici koroškega plebiscita v Celovcu pripravil protest. Protestniki so se zbrali na železniški postaji, nato pa so se podali do deželne hiše v središču mesta. Protesta se je udeležilo približno 100 ljudi.
Protest je potekal pod geslom 10. oktober - ni vzroka za praznovanje! Za antifašistični konsenz na Koroškem.
Klub je na svoji strani na facebooku pri napovedi protesta zapisal, da nasprotuje nacionalnim mitom in nemškemu nacionalizmu. Pozval je k solidarni družbi brez oblasti in izključitve.
Dan za praznovanja zanj ni 10. oktober, ampak 8. maj, dan osvoboditve izpod nacifašizma.
"Nemški nacionalizem je hegemonialni princip koroške politike, četudi vzdržuje deželna vlada konsenzno skupino, se prezentira kot polepševalno društvo in vabi slovenske pevske zbore, da zapojejo pri proslavah v čast južne meje. Proslavljanje meja vedno povzroča izključitev drugih in nobena fraza o mostovih in evropski skupnosti tega ne more prikriti," so v pozivu k demonstracijam zapisali organizatorji.
Ob tem je poudaril, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za "enotnost Koroške in pripadnost Avstriji", ter da bi se brez njih plebiscit končal drugače.
Van der Bellen je v svojem govoru poudaril, da so "Korošice in Korošci veliko dosegli in da so zaceljene nekatere odprte rane, Koroška pa je ubrala pot sprave". Pozval je k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.
"Vse naše narodne skupnosti so most do naših sosedov. V dvojezičnih šolah in vrtcih se avstrijski otroci slovenske narodne skupnosti učijo skupaj s svojimi nemško govorečimi vrstniki in otroki iz Slovenije. Učijo se drug od drugega. To me dela samozavestnega. Preko njih Evropa postaja tesneje povezana. Tako si predstavljam našo skupno evropsko prihodnost," je dejal avstrijski predsednik. Na začetku govora, za katerega je požel dolg aplavz, je v slovenščini povedal, da je lepo, da danes skupaj obeležujemo obletnico.
Pahor: Celovec je s skupno slovesnostjo simbolna prestolnica združene Evrope
Slovenski predsednik Borut Pahor je dejal, da je današnja skupna slovesnost, na kateri sta prisotna z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom, simbolna prestolnica združene Evrope.
Kot je dejal, skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote - mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.
"Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope," je dejal slovenski predsednik, ki je govoril v slovenščini.
Uvodoma je spomnil, da je v dvorani grbov v deželnem svetu našel svoj dom tudi knežji kamen, ki je dolga stoletja predstavljal mogočen simbol, na njem pa so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. "Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba," je povedal.
Avstrija in Slovenija sta po besedah slovenskega predsednika danes sosedi, prijateljici, partnerici in zaveznici v skupnem evropskem domu.
O koroškem plebiscitu pred sto leti je dejal, da je bila z njim na južnem Koroškem prvič postavljena meja, ki je zarezala v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav.
Poudaril je, da so bile Slovencem dane mnoge obljube, pred plebiscitom in po njem, zlasti z avstrijsko državno pogodbo. "V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne," je opozoril Pahor. Dodal je, da koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.
Pahor je v govoru dejal, da se mu je večjezičnost vedno zdela veliko bogastvo, saj daje jezikovno in človeško širino ter zbližuje.
"Predstavljam si, da tudi tu ljudje lahko čutijo podobno. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Sreča je na strani pogumnih," je govor sklenil slovenski predsednik in prav tako požel dolg aplavz.