Avtomati s prigrizki ne sodijo v šole
Maja letos je parlament s sprejemom zakona o šolski prehrani po oceni nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ) pripomogel k izboljšanju možnosti za zdravo prehrano slovenskih šolarjev.
ŠOLSKA PREHRANA> To je pomembno zaradi strokovnih ugotovitev, da ima vse več mladostnikov zdravstvene težave zaradi škodljivih prehrambenih navad. Pred tremi leti je bilo pri nas predebelih že 28 odstotkov fantov in 24 odstotkov deklet, kar je v primerjavi z desetletjem poprej za deset do trinajst odstotkov več mladine.
V IVZ opozarjajo, da je organizirana prehrana šolarjev v osnovnih in srednjih šolah eden najboljših načinov pomoči države k zdravi rasti in razvoju mladih. Omenjeni zakon, pripravilo ga je ministrstvo za šolstvo in šport, sledi cilju zagotavljati kakovostno in subvencionirano šolsko prehrano, ki vpliva na razvoj otrok in hkrati pripomore h krepitvi zavesti o zdravi hrani ter kulturi prehranjevanja. Gre tudi za izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, lastnega zdravja in okolja.
Dostop do zdrave hrane
Organizirana šolska prehrana je dostopna za vse, je zdrava, učencem iz socialno manj ugodnih okolij pa s pomočjo brezplačnih obrokov zagotavlja enake možnosti za zdravo življenje. Država tako pomaga tudi družinam v stiski v zaostrenih razmerah.
Šole nudijo mladim toplo ali hladno malico, ponudijo lahko do štiri obroke na dan. Nekatere ponujajo tudi dodatno sadje in zelenjavo ter čaj iz čajnih kuhinj.
Organizacija šolske prehrane sledi opredeljenim smernicam za prehranjevanje, ki določajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, povezano s šolsko prehrano, strokovne usmeritve in navodila (med drugim tudi merila za izbor živil, načrtovanje prehrane in načrt izpeljave. Smernice je pripravila interdisciplinarna delovna skupina pod okriljem zavoda za šolstvo.
Slovenija kot zgled
Da je takšna ureditev šolske prehrane pri nas ena najboljših v Evropski skupnosti in širše, je že maja letos poudarila na zasedanju v Ženevi generalna skupščina svetovne zdravstvene organizacije (SZO). SZO je takrat sprejela tudi resolucijo o omejevanju in promoviranju nezdrave hrane otrokom.
Na slednjo je v pismu, ki ga je pred dnevi naslovil slovenskemu ministru za zdravje Dorjanu Marušiču in šolskemu ministru Igorju Lukšiču, opozoril vodja slovenskega urada SZO Marijan Ivanuša. Med drugim omenja, da je resolucija posledica zavedanja, da je na svetu debelih že 42 milijoni otrok, mlajših od petih let, število pa strmo narašča. Nezdrava hrana je ključni dejavnik tveganja za pojav kroničnih bolezni, ki jim botrujejo zlasti uživanje mastni, sladki in slani obroki.
Tudi otroci so žrtve promoviranja nezdrave hrane z veliko maščobami, sladkorji, soli in umetnih dodatkov, hkrati pa poseganje po takih prigrizkih stopnjuje tudi socialno neenakost med otroki. “Ob sprejemanju resolucije je generalna skupščina SZO posebej izpostavila, da so nekatere države članice na področju prehrane že sprejele ustrezno zakonodajo in nacionalne politike. Razveseljivo je, da je med njimi tudi Slovenija, ki se lahko pohvali s pomembnimi ukrepi in uspehi pri zagotavljanju zdrave prehrane otrokom,” piše Ivanuša.
Med drugim omenja projekt zdravih šol, pobudo za prehrani prijazno šolo, projekta jabolko in šolsko shemo sadja, še zlasti pa zakon o šolski prehrani in smernice za prehranjevanje, ki sta temelja za zagotavljanje standardov zdrave prehrane otrok. “Zakon uvaja pomembno novost, saj umika avtomate za prodajo prehranskih izdelkov. Na ta način se Slovenija umešča med napredne države, ki se zavedajo celovitosti problematike takšnih avtomatov, ki imajo tudi marketinško vlogo in postanejo še posebej legitimni, če so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Predpisi v Sloveniji so primer dobre prakse in pozitivno vplivajo na uživanje zdrave hrane, zmanjšujejo pa tudi neenakost med otroci,” izpostavlja Ivanuša.
Nadzor kakovosti
Kakovost šolskih obrokov v skladu z novim zakonom nadzorujejo IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Pregledov so deležne osnovnošolski in dijaški obroki.
Dosedanje ugotovitve navajajo, da so dopoldanske malice v osnovnih šolah v precejšnji meri kakovostne in ustrezno načrtovane. Tudi večina pregledanih jedilnikov dijaških toplih malic vsaj deloma ali pretežno sledi priporočilom prehranske kakovosti.
Glede avtomatov pa v IVZ poudarjajo, da je spodbudno, da naša država sledi priporočilom SZO. “Šolsko okolje naj bo zaščiteno pred vsemi oblikami trženja hrane,” so zapisali v IVZ v odgovoru na pismo iz urada SZO.
Omenjajo, da se je Slovenija pridružila Franciji, ki je v sklopu celovitih prehranskih ukrepov z zakonom odstranila avtomate iz šol že leta 2005 in kot prva v Evropi zaustavila trend naraščanja debelosti pri otrocih. V IVZ izpostavljajo: “Ministrstvo za zdravje je letos imenovalo delovno skupino za pripravilo predloga ukrepov za zmanjšanje trženja nezdrave hrane otrokom pri nas. Otroštvo je čas, ko se otroci navajajo na uživanje posameznih vrst hrane, na način uživanja hrane, kar pomembno vpliva na prehranske izbire. Avtomati so navadno opremljeni z logotipi trgovskih znamk in simbolov ter slikami posameznih tržnih živil, kar vpliva na prehranske odločitve otrok, ki ob tem izgubljajo redni ritem prehranjevanja z navajanjem na prigrizke.”
IVZ se sklicuje na študijo Journal of School Health, ki je pokazala, da lahko avtomati v šolah škodljivo vplivajo na zdravje otrok. Otroci, ki si pogosto privoščijo hrano iz avtomatov, imajo več možnosti za povečano telesno težo in razvoj sladkorne bolezni tipa dva ter bolezni srca. Študija navaja, da uživanje hrane iz avtomatov v otrokovo prehrano v povprečju doda do 300 kalorij na dan, kar vodi v povišanje telesne teže in težave z zdravjem, hkrati pa zmanjša uživanje vitaminov in mineralov, predvsem železa in vitamina B, pa tudi dietnih vlaknin.
Že pred petimi leti je IVZ ocenil, da pri tako organizirani ponudbi obrokov v šolah, kot jo imamo pri nas, ponudba hrane v avtomatih ni upravičena - ne iz zdravstvenih, ne iz ekonomskih inh tudi ne iz socialnih razlogov.
JASNA ARKO
