Bakterija straši po Evropi
Zadnja okužba z bakterijo E.coli, ki se je pri nekaterih okuženih tragično končala, zbuja ne le pozornost, temveč tudi strah. Posvetimo se vprašanjem, ki se porajajo pri večini ljudi - kakšna bakterija je to, kako se okužimo in kako nevarna je lahko.
E.COLI> Ameriška zvezna Uprava za hrano in zdravila (FDA) je leta 2006 Američane opozorila, naj ne uživajo sveže špinače, zapakirane v plastičnih vrečkah, ker je najverjetneje okužena s smrtonosno bakterijo E.coli, s katero se je tedaj v ZDA okužilo več ljudi. V 20 zveznih državah so zabeležili več deset okužb s to bakterijo, nazadnje v Kaliforniji, Wyomingu in New Yorku. Okužba je terjala tudi nekaj smrtnih žrtev v državi Wisconsin.
FDA je tedaj opozarjala ljudi, da pranje špinače z vodo ne zaleže, ker to bakterije ne odstrani. V ZDA se sicer vsako leto s to bakterijo okuži okrog 73.000 ljudi, okrog 60 jih umre.
Kako napada?
Bakterije pridejo v organizem predvsem z neprekuhanimi pridelki, mlekom, mesom, vodo in sokovi. Podatki navajajo, da takšne okužbe po svetu niso redke in se dogajajo v različnih časovnih razmakih. Ob sedanjih okužbah v Evropi so najprej posumili, da naj bi bil vir okužbe v biološko vzgojenih kumarah iz Španije. Okužili so se potrošniki v Nemčiji.
Pošiljke teh kumar so zasledili tudi v Avstriji, na Češkem, Danskem, Madžarskem, v Franciji in Luksemburgu, vse več držav pa se je zaradi te okužbe odločilo za prepoved uvoza zelenjave iz Španije. Rusija je prepovedala uvoz vse zelenjave iz Španije, pa tudi iz Nemčije, pri čemer je opozorila, da bi lahko ukrep razširila na celotno EZ. Tudi Belgija se je odločila za prepoved uvoza španskih kumar.
Živi v črevesju
Bakterija E.coli je pogosta in običajna prebivalka v črevesju ljudi in toplokrvnih živali. Znanih je ogromno različnih tipov in sevov te bakterije. Bakterija nam težave najpogosteje povzroča ob prvem stiku, lahko pa nas poseli povsem brez težav in potem z nami dobesedno živi v simbiozi. Težave, ki jih povzroča, so odvisne od skupine, tipa oziroma seva te bakterije, od prve poselitve, pogostosti srečevanja s tipi te bakterije, od lokalne odpornosti črevesne sluznice, starosti človeka, poselitve drugih bakterij v črevesju, pa tudi od količine bakterij, ki vstopijo v nas, od splošne odpornosti organizma in še vrste drugih dejavnikov. Človeku pa domala vselej škodi v primeru, če iz črevesja zaide na napačno mesto v sečila (okužbe sečil). E.coli je ena najpogostejših okužb sečil pri ljudeh.
Vrste E.coli
E.coli lahko torej povzroča črevesne okužbe. V grobem lahko E.Coli, glede na klinično sliko, ki jo povzroči, in glede na lastnosti, ki jih te bakterijo imajo, razdelimo na nekaj skupin:
- enterotoksičnaE.coli (ETEC) - izloča toksin, ki povzroča kratkotrajno drisko. Je najpogostejša povzročiteljica driske na potovanju. Okužimo se s hrano, vodo, stikom z blatom okužene osebe, kopanjem v onesnaženih vodotokih;
- enteropatogenaE.coli (EPEC) - povzroča težave le pri zelo majhnih otrocih (dojenčkih do leta starosti) v obliki driske, bruhanja, vročine. Zdravljenje težav je le simptomatsko;
- enteroinvazivnaE.coli (EIC) - povzroča drisko, ki je lahko tudi krvava, bruhanje, vročino. Način okužbe je podoben kot pri drugih vrstah te bakterije, zdravljenje pa je povečini simptomatsko. Le pri težjih kliničnih slikah in komplikacijah zajema tudi zdravljenje z antibiotiki, a po predhodni določitvi občutljivosti bakterije na vrsto antibiotika;
- enteroadhezivna (enteroadherentna) E. coli - pomen še ni povsem znan, a prav tako lahko povzroča prebavne težave;
- enterohemoragičnaE.coli (EHEC) - gre za zdaleč najbolj nevarno izmed E. coli, saj ta vrsta izloča močan toksin (verotoksin). Okužba s to bakterijo lahko povzroča tako imenovano hemolitično-uremični sindrom, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Kako se okužimo?
Po uradnih podatkih so po svetu znane epidemije zaradi oklužbe z E.coli, ki sta jih povzročila uživanje termično neobdelanega mletega mesa in hamburgerjev s sevom O 157 H7. Težave so visoka vročina, driska, ki je lahko krvava, poškodba črevesne sluznice, hudi krči, bruhanje, poškodba ledvic z odpovedjo. Okužbe po navadi zdravijo z antibiotiki.
S tovrstnimi bakterijami se okužimo s hrano, zdravstveno neprimerno vodo, z blatom in stikom z okuženo osebo, s kopanjem v onesnaženih vodotokih.
E.coli je lahko prisotna v hrani že sama po sebi (živila živalskega izvor), ali pa jo vanjo zanesemo ob pripravi živil z dotikanjem, obdelavo surovega mesa in neoprane zelenjave in zlasti z rokami, ki si jih sproti in natančno ne umivamo, ko se dotikamo živil, ki jih ne nameravamo več termično obdelati. Zelo hitro se okužba prenese na ljudi tudi v primeru, ko pripravljamo sicer čista in surova živila, ki niso oporečna, a jih režemo na neočiščenih deskah, kjer smo prej pripravljali okužena živila (denimo, meso).
Bakterijo uničimo z dobro termično obdelavo. Slabo prepečeno meso je pogosti vzrok okužbe (angleški biftek, slabo prepečene pleskavice, čevapčiči, hamburgerji).
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.
